Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je v sredo objavila končno poročilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja.
Komisija politično odgovornost v času Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku.
Ni imel pooblastil
Križanič pravi, da finančni minister nima pooblastil, da bi zaustavil ali neposredno kontroliral učinkovitost del pri izvajanju posameznih projektov podjetij v državni lasti. "Da je bilo v zvezi s Tešem 6 kaj takega možno, je čista izmišljotina," je dejal Križanič, ki je bil po ugotovitvah komisije kot nekdanji svetovalec Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme".
Leto 2009 je bilo namreč po oceni komisije ključno, saj je bilo projekt do decembra 2009 "možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in jo na novo strokovno in neobremenjeno premisliti." Po mnenju komisije je bila verjetno vlada, predvsem njen predsednik, pod pritiski raznih lobijev.
Križanič, kot je pojasnil danes, je v zvezi s projektom postavitve Teša 6 kot analitik sodeloval z analizo makroekonomskih učinkov gradnje in delovanja tega bloka ter analizo ekonomskih učinkov različnih terminov dokončanja projekta. Analize so bile del vloge za pridobitev energetskega dovoljenja. Bil je tudi član strokovne komisije, ki je z različnih vidikov proučevala potrebnost postavitve Teša 6.
"Ker sem bil vključen v študije v zvezi s Tešem 6, sem se kasneje kot član nadzornega sveta HSE in nato minister za finance v vladi Republike Slovenije izločil iz glasovanja pri odločanju o tem projektu oz. dodeljevanju državne garancije za najete kredite za izvedbo tega projekta," je poudaril. Ob tem je spomnil, da je v DZ odgovarjal na poslansko vprašanje glede poteka projekta in izrazil pričakovanje, da bo investitorju Tešu glede na padanje svetovnih cen jekla v obdobju finančne krize, uspelo znižati stroške.
