Vlada opravlja tekoče posle in v okviru teh seveda ne more sprejemati odločitev o izplačilu deset-, sto- ali večmilijonskih zneskov, je o možnosti pogajanj s sindikati javnega sektorja dejal premier Miro Cerar. Verjame, da pogajanj nima smisla nadaljevati, če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti", je dodal.
V koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, sicer vztrajajo, da ni nikakršnih pravnih ovir za nadaljevanje pogajanj z vlado, čeprav ta opravlja le še tekoče posle. Danes so predstavili poziv vladi, da se z njimi pogaja naprej, vse do točke, ko bi se uskladili, odločitev o sklenitvi dogovora pa bi prepustili prihodnji vladi.
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Počivavšek, bi s tem aktualna vlada prevzela odgovornost za realizacijo zavez, ki jih je dala sindikatom, hkrati pa bi novi vladi zagotovili miren začetek mandata s sto dnevi miru, ki jih sicer ne bo imela.
V njihovi koordinaciji stavkovnih odborov so po njegovih besedah že sklenili, da "v roke delavcev, zaposlenih v javnem sektorju predamo odločitev o nadaljnjih sindikalnih, morda tudi stavkovnih aktivnostih, ki utegnejo v primeru statusa quo potekati v času te, prihodnje ali obeh vlad". V roku tedna dni se bodo znova sestali in na podlagi vladnega odziva odločali, kako in na kakšen način bodo ravnali. Počivavšek pa je potrdil, da ni izključena niti nova stavka pred volitvami.
Odločitev o nadaljevanju pogajanj po njegovih besedah ni pravna, ampak predvsem politična. "Za to odločitvijo je očitno izključno preračunljiv premislek o tem, koliko političnih točk lahko nadaljevanje pogajanj prinese ali odnese na prihajajočih državnozborskih volitvah," je ugotavljal Počivavšek. Pri tem je spomnil, da so se leta 2014 po odstopu takratne premierke Alenke Bratušek še dobra dva meseca nadaljevala pogajanja, dogovor pa je bil nato dejansko sklenjen z vlado Mira Cerarja. Le da je šlo takrat za podaljšanje varčevalnih ukrepov in zamrznitev pravic javnih uslužbencev, je spomnil. Tako je "nauk te zgodbe, da ko bi se morala vlada pogovarjati s sindikati javnega sektorja o tem, da se pravice znižujejo, takrat je to vsebina, ki sodi pod opravljanje tekočih poslov. Ko pa bi morala javnih uslužbencem dati oz. povrniti določene pravice, potem takšna pogajanja presegajo tekoče posle."
Počivavšek je pri tem znova pojasnil, da so sindikati, povezani v koordinacijo, skupaj s Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikatom delavcev v zdravstveni negi z vlado dosegli soglasje o praktično vseh bistvenih elementih dogovora. Realizacija dogovorjenega pa bi se v vsakem primeru začela najprej s 1. septembrom. Odstop predsednika vlade torej ni v ničemer spremenil dejstva, da bi finančne posledice dogovorjenega padle v čas, ko bi mandat že nastopila nova vlada.
Cerar noče zlorabe predvolilnega obdobja
Cerar, ki so ga v Bruslju novinarji poprosili za komentar, je ponovil, da obžaluje, da sindikati po dolgih pogajanjih niso sprejeli zelo dobre ponudbe, ki jo je dala na mizo vlada. Ta bi bila po njegovih besedah dobra za javne uslužbence vseh vrst, od tistih najslabše plačanih do tistih na drugih, tudi višjih delovnih mestih.
"Tukaj se je vlada zelo potrudila, da pride naproti, pa vendar so do konca odklanjali tudi take konstruktivne predloge, tudi med seboj se očitno niso dobro sporazumeli," je pojasnil. Prepričan je, da bo pravi čas za to takoj, ko bomo imeli naslednjo vlado.
"Takrat se bomo lahko s sindikati spet pogajali v polni kapaciteti in seveda v nekem treznem okviru, kajti takrat ne bo šlo za neko, jaz bi bi rekel, zlorabo predvolilnega obdobja," je ocenil Cerar, ki upa, da bo takrat šlo za pogovor o tem, kaj je možno in kaj je dobro. Želi pa si, da bi za javni sektor sprejeli dobro odločitev.
