Ena izmed prodajalk v manjši samopostrežni trgovini v Podravju nam je potarnala, da je tatvin veliko. Obiskovalci lepljivih prstov kradejo vse po vrsti, od hrane do kozmetičnih sredstev, denarja, alkoholnih pijač … Že ob prvem vpogledu v podatke policije zadnjih let nam je jasno, da je število tatvin v klasičnih prodajalnah z mešanim blagom, samopostrežnih trgovinah in veleblagovnicah primerljivo. Slovenski policisti na leto obravnavajo več kot 3000 teh kraj. Statistika kaže, da so lani obravnavali 3265 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je za malenkost manj kot leto prej; takrat so zabeležili 3370 tatvin. Nekaj več pa so jih obravnavali leta 2013, natanko 3527.
Vodi Ljubljana
Sodeč po statistiki, dolgoprstneži najpogosteje posegajo po hrani.
Po številu kraj zaradi velikosti vodi Ljubljana. Skoraj polovico vseh, kar 1512, so jih lani našteli ljubljanski policisti, kar je približno sto manj kot leto prej. Medtem ko je v osrednji Sloveniji opaziti izboljšanje, pa je v Mariboru drugače. Sodeč po statistiki za celotno Slovenijo, so policisti na območju Policijske uprave (PU) Maribor lani našteli 551 teh tatvin, kar pomeni, da je v enem letu njihovo število naraslo za 136. Na območju PU Celje pa so obravnavali 416 tovrstnih kraj. Dodajmo še, da so policisti glede na prejšnje leto našteli manj obravnavanih primerov v vseh policijskih upravah po Sloveniji, razen v Mariboru. Najmanj tatvin so sicer lani zabeležili v Murski Soboti, to je 64. Statistika še kaže, da dolgoprstneži najpogosteje posegajo po hrani. Lani so možje v modrem obravnavali kar 831 primerov, ko so tatovi v žepe pospravili živila. Poleg hrane so najpogosteje, kar 593-krat, posegli po kozmetičnih sredstvih in proizvodih. Kradli so še veliko denarja, oblačil, alkoholnih pijač, dokumentov in javnih listin … Med pridržanimi je bilo precej več predstavnic nežnejšega spola – kar 2460, moških je bilo za približno 35 odstotkov manj, okoli 1600. Tako med moškimi kot ženskimi faloti sicer lepljivih prstov nimajo največkrat mladostniki, temveč osebe, stare od 24 do 34 let, precej je tudi tatov med 34. in 44. letom starosti.
Nekaj sto primerov
Tako med moškimi kot ženskimi faloti sicer lepljivih prstov nimajo največkrat mladostniki, temveč osebe, ki so stare od 24 do 34 let.
O krajah v trgovinah smo povprašali tudi slovenske trgovske velikane. V Lidlu Slovenija pravijo, da se srečujejo s tako imenovano bagatelno kriminaliteto; gre torej za tatvine predmetov manjše vrednosti. Na leto imajo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj. Odtujeno blago vključuje tako prehrambne kot neprehrambne izdelke. »Vsako tatvino vzamemo skrajno resno; tudi naša interna pravila določajo, da vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavimo policiji,« so pojasnili.
Nepravilno tehtanje
V trgovinah Spar in Interspar povečanja števila kraj ne zaznavajo: »Število kraj v naših trgovinah je letos primerljivo z enakim obdobjem lani. Povečanje beležimo pri organiziranih skupinah, ki so najpogosteje zainteresirane za izdelke, ki jih je mogoče prodati na črnem trgu.« Kot so še pojasnili, pa so dolgoprstneži nadvse iznajdljivi: »Najpogostejši primeri manipulacij ljudi v naših trgovinah so naslednji: v prodajnem prostoru pospravijo izdelek v torbo, nahrbtnik, žep ali pod svoja oblačila, dodajajo ali nepravilno tehtajo sadje in zelenjavo, puščajo izdelke v vozičku, med nakupom uživajo neplačane izdelke, z izdelki iz poslovalnice odhajajo skozi vhod ali mimo ekspres blagajn, ne da bi poravnali račun ... Pri osebi, ki je v naši trgovini zalotena pri kraji, se izvajajo postopki, skladni z zakonom o zasebnem varovanju in pooblastili varnostnih služb, ki pri nas izvajajo fizično varovanje.«
Vse več tatvin
Podobno ravnajo v podjetju Eurospin Eko, kjer sicer opažajo povečanje števila tatvin. Dejali so, da se v svojih trgovinah s tatvinami srečujejo dnevno: »V kar nekaj poslovalnicah je za nepridiprave to postala ustaljena dnevna praksa, za zaposlene pa nočna mora, saj neposredna prijetja v večini primerov opravijo zaposleni v trgovini in najeti varnostniki. Glede na rezultate in interne evidence, ki jih vodimo, lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da je tatvin zadnje leto v primerjavi z letom 2016 vse več, kar je verjetno tudi odsev stanja in razmer v družbi.« Opažajo, da tatovi najpogosteje posegajo po živilih, oblačilih in obutvi: »Med prehrambnimi izdelki največkrat kradejo sveže artikle iz hladilnika (sveže meso, klobase, pršut, narezke, prekajene izdelke, dražje sire in podobno), pa tudi dražje suhe izdelke v trgovini, kot so bučno olje, tunina, pistacije in drugi oreščki, poleg tega še moške britvice, kozmetiko za osebno higieno, alkoholne (pivo, vino) in žgane pijače (vodke in viskije).«
Tudi plato piva
Med pridržanimi je bilo precej več predstavnic nežnejšega spola – kar 2460.
Kot še pravijo, so tatovi nadvse iznajdljivi, poslužujejo se najrazličnejših metod: »Nekateri imajo na notranji strani jaken ali bund dodatno našite žepe, v katere lahko spravijo velike količine izdelkov – ženske imajo v krilih našito nekakšno vrečo, v katero lahko pospravijo tudi zaboj oziroma plato piva. V nakupovalne vozičke dajejo torbe ali nahrbtnike in namesto v voziček izdelke spravljajo vanje, zložijo jih tudi v potovalne kovčke in jih tako poskušajo odpeljati mimo blagajne. Ženske prinesejo v trgovino otroke bose, včasih tudi le v plenicah, in jih nato obujejo, oblečejo; mnogokrat se tudi tatovi sami preobujejo. Dogaja se prav tako, da polne vozičke odpeljejo kar mimo blagajne. Ali pa poskušajo v parih zmesti blagajničarko, in sicer tako, da ji dajo večji bankovec in jo prosijo, naj jim ga zamenja, eden od para pa jo zamoti z vprašanji, in tako se blagajničarke velikokrat zmedejo, nepridipravi pa jim odtujijo bankovec, ki so ji ga dali zamenjati, in tudi drobiž, ki jim ga je dala ...« Zaradi tovrstnih tatvin imajo na letni ravni ogromno škode. Za kakšne stroške gre, težko rečejo: »Vsekakor na leto to pomeni ogromen strošek, veliko nevšečnosti in strahu pri zaposlenih. Dnevno se dogajajo manjše tatvine, ki so za nekatere posameznike priložnostne in verjetno posledica osebnih stisk; te izvršujejo tako otroci, mladostniki in uživalci prepovednih drog kot organizirane družine in različne problematične skupine. Opažamo pa tudi kraje dobro organiziranih, izkušenih profesionalcev, ki kazniva dejanja izvršujejo individualno ali v skupini ter odtujeno blago potem prodajajo na črnem trgu. Pri tako organiziranih in dobro premišljenih tatvinah smo lahko naenkrat oškodovani tudi za več sto evrov.«
Izstopa Dolenjska
Tatvine opažajo tako v velikih kot v manjših poslovalnicah, izmed regij pa izstopa Dolenjska. »Številčno se največ kraj pojavlja na Dolenjskem, kjer imamo težave predvsem s problematičnimi skupinami. Tu gre za dobro organizirane večje kraje, ko odtujijo tudi več polnih nakupovalnih vozičkov hkrati, pa tudi kraje, ko odtujijo zgolj mesno konzervo. Na Obali, Gorenjskem in v okolici Ljubljane je največ storilcev uživalcev prepovedanih drog, ki artikle potem prodajajo naprej na črnem trgu, na Štajerskem in v Prekmurju pa kradejo predvsem manj vpadljivi ljudje, in sicer največkrat dražje izdelke in jih prav tako prodajo naprej,« so še povedali v Eurospinu.
Opremljene s kamerami
S problematiko tatvin se pogosto ukvarjajo tudi pri Hoferju. Na leto obravnavajo tatvine najrazličnejših predmetov, med katerimi so najpogosteje oblačila, suhomesni izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, pa alkohol, čokolade in kozmetika. »Da bi preprečili kraje, so naše poslovalnice opremljene z varnostnimi kamerami, na vhodih in izhodih so nameščeni tudi senzorji. Prav tako najemamo varnostno službo, ki je večkrat na teden prisotna v številnih poslovalnicah po Sloveniji. Sicer pa smo vsako tatvino skladno s predpisi primorani prijaviti pristojnim organom. V proces nadaljnje obravnave kršitve sicer nismo vključeni, vseeno pa prepoznavamo pomanjkljivosti na področju sankcioniranja povzročiteljev manjših kraj. Skladno s tem opažamo, da se zaradi pomanjkljivega pregona število manjših tatvin ne zmanjšuje, kar trgovcem povzroča precejšnjo ponavljajočo se poslovno škodo,« opozarjajo v Hoferju.
