Kaj je računsko sodišče zmotilo pri stranki SDS? V predrevizijski poizvedbi pri dveh posojilih SDS je ugotovilo znake prekrškov, zato so na sodišče vložili obdolžilna predloga, je pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Pri enem od posojil je stranka presegla dovoljeno višino zneska, pri drugem pa najela posojilo od pravne osebe, ki ni banka ali posojilnica.
Kot je pojasnil Vesel, so na računskem sodišču ugotovili znake prekrškov na nedvoumen način. SDS je z omenjenima posojiloma po mnenju računskega sodišča kršila zakon o političnih strankah, zaradi česar je računsko sodišče dolžno vložiti obdolžilni predlog. Na računskem sodišču so v predrevizijskem postopku, v katerem so v sodelovanju s stranko pridobili vso dokumentacijo, posojili obravnavali ločeno in zato tudi vložili dva obdolžilna predloga.
Sporni posojili
Pri posojilu 450.000 evrov, ki ga je stranka najela pri fizični osebi, in sicer pri bosanski državljanki Dijani Đuđić, je presegla desetkratnik povprečne mesečne plače, ki je v zakonu zapisan kot omejitev višine za posojilo pri fizični osebi. Posojilno pogodbo so podpisali konec lanskega leta.
Posojilo v višini 60.000 evrov pa je stranka pridobila od pravne osebe, ki ni banka ali posojilnica, česar zakon ne dovoljuje. Gre za posojilo pri podjetju Nova obzorja, ki ga je stranka najela avgusta lani.
Za vsakega od prekrškov je po Veselovih navedbah zagrožena globa za stranko od 4200 do 21.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 450 do 900 evrov. O višini globe in seveda tudi o obstoju kaznivega ravnanja bo odločilo sodišče.
Odločitve o tem, ali bo računsko sodišče opravilo celovito revizijo poslovanja stranke, še niso sprejeli, prav tako je ta odločitev zaupna, je še pojasnil Vesel. Ob tem je dodal, da je računsko sodišče po zakonu obvezano najmanj vsake štiri leta revidirati politične stranke, ki prejmejo več kot 10.000 evrov javnih sredstev.
Naveza SD - Solidarnost
Po ugotovitvah računskega sodišča je šlo pri tem, ko je Solidarnost prejemala sredstva od SD, za neupravičeno financiranje politične stranke.
Za prekršek SD, ki je po določbah zakona o političnih strankah nedovoljeno financirala politično stranko, je zagrožena globa od 6000 do 30.000 evrov za stranko in od 1500 do 4000 evrov za odgovorno fizično osebo. Za prekršek Solidarnosti, ki pa je v nasprotju z zakonom prejela sredstva in jih v 30 dneh ni nakazala v humanitarne namene, pa je zagrožena globa od 4200 do 21.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 450 do 900 evrov, so še pojasnili na računskem sodišču.
Solidarnost je pred parlamentarnimi volitvami v letu 2014 s stranko SD sklenila dogovor o skupnem nastopu na volitvah, stranki sta se dogovorili, da bodo njuni kandidati nastopili na kandidatni listi SD ter da si bosta v razmerju 85:15 delili sredstva iz državnega proračuna, ki jih prejmeta na podlagi zakona o političnih strankah.
Tako je DZ na podlagi dogovora in dopisa, ki sta mu ga stranki posredovali, od leta 2014 nakazoval del sredstev stranki Solidarnost.
Že v reviziji pravilnosti poslovanja SD v letu 2014 je računsko sodišče ugotovilo, da v tem primeru ni šlo za skupno listo obeh strank, temveč je SD vložila samostojno kandidaturo. V zakonu o volitvah v državni zbor je namreč določeno, da mora biti v primeru, da dvoje ali več političnih strank vloži skupno listo kandidatov, iz imena liste razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank.
Stranka Solidarnost zato po ugotovitvah revizorjev ni bila upravičena do sredstev iz državnega proračuna, temveč je prejemala sredstva stranke SD, torej od druge pravne osebe zasebnega prava. Ker je po mnenju računskega sodišča sredstva prejela neupravičeno, bi jih morala nakazati v humanitarne namene, česar pa v 30 dneh ni storila.
Računsko sodišče je Solidarnosti v reviziji poslovanja za leto 2016 naložilo, da mora v humanitarne namene nakazati 6525 evrov, kolikor jih je v tistem letu prejela iz DZ. Iz stranke pa so sporočili, da bodo v humanitarne namene nakazali celoten znesek sredstev, prejetih od leta 2014, to je 41.324 evrov.
