Zasluge za to imajo tudi razstave in ocenjevanja kruha, ki potekajo marsikje po Sloveniji, v našem koncu med drugim tudi v Škocjanu.
Tamkajšnje društvo podeželskih žena je pretekli konec tedna povabilo že na deseto društveno razstavo in ocenjevanje kruha iz različnih vrst žit. Odziv je bil zelo dober, saj je v oceno prispelo kar 89 različnih kruhov iz sedmih kategorij – glede na vrsto moke in dodatke, spekle pa so jih tako domačinke kot gospodinje od drugod, zlasti iz šentjernejske, šmarješke in novomeške občine. Pa ne le ženske – kar nekaj moških je bilo med njimi. Strokovna komisija je odločila, da si 27 kruhov oziroma njihovih pekovk prisluži zlato priznanje.
Blaž Košak, predsednik ocenjevalne komisije: Kruh nosi v sebi našo identiteto, je del naše dediščine.«
Dve sodelujoči dobili vseh 80 točk
Med njimi sta izstopali dve: Milena Smrekar iz Stare Bučke ter Melita Luzar iz Dolenjega Gradišča, ki sta dobili kar vseh 80 točk. Na ocenjevanjih kruha pogosto sodelujeta, Smrekarjeva je bila v Škocjanu že večkrat zmagovalka, pa tudi Luzarjeva posega po zlatih priznanjih, kjerkoli sodeluje. Milena Smrekar kruh različnih vrst peče res pogosto, tako v krušni peči kot v pečici. Tokrat je izbrala ajdovega z domačimi orehi. »Pravijo, da je moj kruh vedno dober,« se nasmeje in pove, da rada daje nasvete, če jo kdo o čem povpraša.
Melita Luzar je v Škocjanu zmagala prvič, zato je bila še posebej ponosna na beli kruh s sirotko – slednjo je pripravila kar sama iz domačega mleka. Tudi pri njihovi hiši kruha iz trgovine skoraj ne poznajo. Zanimivo je, da je obe »zlati pekovki« peke kruha naučila prav mama, pa tudi sami sta svoje znanje že predali na hčerki. Naj gre tako iz roda v rod!
Kriteriji strogi, pričakovanja velika
Srebrnih priznanj je bilo v Škocjanu 18, bronastih 32 in 12 zahval. Kriteriji so bili strogi, pričakovanja stroke velika, a kot je dejal predsednik ocenjevalne komisije Blaž Košak, »ne gre obupati, če je ocena morda malo slabša od pričakovane. Upoštevajte nasvete in pecite naprej. Kruh nosi v sebi našo identiteto, je del naše dediščine«.
