Ministra sta sicer ocenila, da je sodelovanje med Slovenijo in Rusijo zelo razvejano in na visoki ravni. Kot je pojasnil Erjavec, državi sodelujeta na področju politike, gospodarstva, kulture in znanosti. Danes sta tudi podpisala memorandum o Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne, ki bo deloval v Mariboru.
Po besedah Sergeja Lavrova stališče Slovenije kaže, da članstvo v teh povezavah ne pomeni, da se je treba izogibati stikom z državami, ki niso članice teh povezav, čeprav bi si nekateri tega želeli. Rusija je tako kot Slovenija pripravljena sodelovati s katero koli državo, če to sodelovanje temelji na enakopravnosti, odprtosti in spoštovanju vzajemnih interesov, je na novinarski konferenci po pogovorih v Ljubljani še dejal Lavrov. Po njegovih besedah je nepotrebno in škodljivo spraševati posamezno državo, na čigavi strani je.
"Slovenija je dolžna voditi uravnoteženo politiko, ki ni ne proameriška ne proruska, ampak je v skladu z njenimi interesi," je poudaril Karl Erjavec. Dodal je, da mora pri tem spoštovati tudi svoje obveznosti do mednarodnih organizacij.
Lavrov je dejal, da Slovenija sodeluje z državami, kjer vidi največ koristi za gospodarsko in drugo sodelovanje. Ob tem je zagovarjal t.i. večvektorski pristop, razvijanje odnosov v več smeri. Po njegovem bi morala vsaka država razviti projekte, ki se ji zdijo koristni. Pojasnil je, da ko Slovenija Rusiji ponudi svoje projekte, jih ta oceni v luči svojih interesov in enako dela Slovenija, ko gre za ruske projekte.
Blagovna menjava in milijarde
Erjavec je poudaril, da je gospodarsko sodelovanje med državama lani beležilo 15-odstotno rast ter izrazil upanje, da bosta Slovenija in Rusija znova dosegli blagovno menjavo v vrednosti milijarde evrov. Na vprašanje, ali je po njegovem realna tudi blagovna menjava do dveh milijard evrov, je vodja slovenske diplomacije dejal, da gre "za številko, ki jo lahko dosežemo, zlasti v okviru medvladne komisije, kjer imamo 35 projektov."
Erjavec je Lavrova tudi seznanil z dogajanjem v zvezi z uresničevanjem odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Lavrov pa je povabil Erjavca na obisk v Rusijo.
Ministra sta govorila tudi o Zahodnem Balkanu
Erjavec je dejal, da so vsi zaskrbljeni za prihodnost in stabilnost Zahodnega Balkana, ki je porok stabilnosti Evrope. Povedal je še, da sta z ruskim kolegom ugotovila, da se regija poleg z nerešenimi medsebojnimi odnosi sooča tudi z radikalizacijo, povratkom tujih borcev in odhajanjem izobraženih mladih. "Strinjala sva se, da je nujnih več investicij, še posebej v infrastrukturo," je povedal Erjavec.
Vodja ruske diplomacije pa je bil kritičen do zahodnih držav, ki svoje sodelovanje z Zahodnim Balkanom in nekdanjimi sovjetskimi republikami pogojujejo s prekinitvijo vezi z Rusijo. T.i. pristop ali-ali je po njegovi oceni tudi razlog, da se je Ukrajina znašla v krizi.
Ponovil je, da za rešitev krize v Ukrajini ni alternative dogovorom iz Minska. Izrazil je upanje, da Nemčija in Francija kot članici normandijske četverice razumeta, da najnovejše ravnanje ukrajinskih oblasti, kot je zakon o integraciji Doneckega bazena, vodi stran od sporazuma iz Minska.
Sirija
Glede Sirije, ki je bila tudi tema pogovorov med zunanjima ministroma, je vodja ruske diplomacije poudaril nujnost spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Sirije. "Ta kriterij je univerzalen," je izpostavil.
Kot je pojasnil, morajo ozemeljsko celovitost in suverenost spoštovati vse etnične in verske skupnosti na sirskem ozemlju, tudi Kurdi. Pri tem je bil kritičen do ZDA, da s spodbujanjem avtonomije Kurdov ne bodo prispevale k rešitvi problema. Po drugi strani mora tudi sirska vlada spoštovati načelo suverenosti in imeti dialog z vsemi skupnostmi, tudi s Kurdi, je dejal Lavrov.
Ministra sta govorila tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Erjavec je Lavrova seznanil, da se Slovenija pripravlja na mednarodno priznanje Palestine. Lavrov pa se je na novinarski konferenci zavzel za neposredne pogovore med Izraelci in Palestinci brez predpogojev.
