Tako Sušelj kot Čerinova sta navedla tudi, da je Slovenija poleg Bolgarije edina država v Evropi, ki nima časovno omejenega trajanja bolniške odsotnosti.
Predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin je dejala, da stroški zaradi zdravstvenega absentizma v breme ZZZS in delodajalcev znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Pri tem se v zadnjih letih izdatki v breme delodajalcev rahlo znižujejo, intenzivno pa raste delež v breme zavoda, kar pomeni, da je vse več dolgotrajno odsotnih z dela.
Po podatkih, ki jih je navedel generalni direktor zavoda Marjan Sušelj, je zavod v letu 2013 za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Konec leta 2017 so imeli zabeleženih 7065 dolgotrajnih bolniških staležev (nad enim letom), najdaljši pa so presegli tudi deset let.
Podrobno so pogledali primere tistih, ki so na bolniški več kot tri leta, in ugotovili, da je veliko takih, pri katerih kljub dolgemu bolniškemu staležu invalidska komisija beleži, da je zdravljenje nezaključeno, da ni popolne dokumentacije, ki bi služila za odločanje, ali je zavarovanec primeren za invalidsko upokojitev ali ne. "Očitno je v teh postopkih še kaj za postoriti," je menil Sušelj.
Sprememba strukture zaposlenih
Naraščanje gre predvsem na račun starejše delovne populacije. Po Sušljevih besedah so nadomestila za starejše od 55 let v letu 2006 predstavljale nekaj manj kot 15 odstotkov proračuna za bolniške, v letu 2016 pa že 27 odstotkov.
Spremenila se je namreč že sama struktura zaposlenih, saj je močno porasel delež zaposlenih starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let, je pojasnila direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Nina Pirnat.
Trend povečevanja števila izgubljenih dni v starostni skupini nad 50 let, ki je prisoten od druge polovice leta 2015, je po besedah Pirnatove najverjetneje posledica zadnje pokojninske reforme. Slednja je namreč imela za posledico "porast števila zaposlenih v starostni skupini nad 50 let, podaljševanja delovne dobe ob hkratni odsotnosti ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji". Verjetno pa je povezan tudi s pomanjkanjem individualne medicinske rehabilitacije delavcev, ki se znajdejo v staležu, in tudi specifičnih pogojev dela in razmer po posamezni dejavnostih, je še dodala.
Čerinova, sicer predstavnica delodajalcev, se je strinjala, da je delovno okolje pomembno, a kot je dodala, je zakonodaja danes do delodajalcev dokaj zahtevna. Opozorila je, da medicina dela ne opravi, kar bi morala. "V končni fazi je že skoraj vsa medicina dela v zasebnem sektorju in ne v javnem, ima svoje interese," je menil in izpostavila še, da medicinske rehabilitacije skoraj ni.
Vpliv prostega časa
Po njenih besedah na pojav absentizma ne vpliva le aktivnost pri delu, ampak tudi obnašanje v prostem času. Omenila je prometne nesreče, problem so po njenih besedah tudi različne odvisnosti, od alkohola, tobaka, drog, kar vse bistveno vpliva na zdravstveno kondicijo posameznikov. Same poškodbe pri delu in poklicne bolezni predstavljajo le 5,8 odstotka vseh izgubljenih dni zaradi bolniškega staleža. Poškodb izven dela pa je še enkrat toliko, kot jih je pri delu.
Zato je dejala, da je potrebna ne le promocija zdravja na delovnem mestu, varovanje zdravja v delovnem okolju, ampak je treba spodbuditi družbo kot celoto, da bomo živeli bolj zdravo in bili lahko tudi dlje delovno aktivni.
Čerinova pa je še dodala, da je po mnenju delodajalcev nadomestilo tudi relativno visoko in do neke mere tudi stimulira odsotnost.
