Kako torej kaže v februarju ali svečeniku, če zamižimo na eno oko, pustimo ob strani meteorološke napovedi, in se zakopljemo v Vremensko pratiko za leto 2018, ki že vrsto let nastaja pod peresom ljudskega vremenarja iz Blok, mag. Dušana Kaplana?
Stara slovenska imena za februar, mesec so svečnik, mali mesec, drugnik, poznozimec, pustnik in talnik.
Za februarsko vreme se je najprej pametno ozreti nazaj do novembra, saj ga rad napove že Konrad (27. 11). Kaže, da letos ne bo držal besede, saj ga je zaznamovalo sončno in toplo vreme, svečenik pa se je začel vse prej kot prijazno. Ko so mnogi ljubitelji belih strmin vriskali, je morala večina pljuniti v roke in se z lopato v rokah spopasti z dvorišči. Svečenica (2. februar), ki nas je obiskala prejšnji petek, je glede napovedi precej nejasna, saj na eni strani kaže, kot pravi dedkova modrost iz pratike, da »kakor se bo obrnilo vreme ta dan, tako se bo zima primikala in odmikala,« medtem ko ljudska modrost na drugi strani oznanja, da »če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.« In kako je snežilo! Bolj poučeni ste tisti, ki ste se raje kot na nebo osredotočili na živelj, zlasti jazbeca, škrjančka in mušice. Takole so včasih rekli: »Če jazbec na soncu pred luknjo je zdaj, gre za štiri tedne nazaj,« »kolikor škrjanček pred svečnico žgoli, toliko po njej molči« in »če ob svečnici letajo mušice, še dolgo nosili bomo rokavice.«
Po kitajskem koledarju bo leto 2018 leto ognjenega Psa, ki ga imajo vsi radi zaradi njegove prijaznosti in topline, pravi vremenska pratika.
A ozrimo se naprej. Jutri prihaja Polona, ki je pomembna predvsem za gobarje, saj »če se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju nam gob preostaja,« nato pa ji 14. sledi Valentin, ki »ima ključe od korenin.« Pratika pravi, da zima še ni rekla zadnje besede, veter bo pihal proti jugu, s seboj pa bo privlekel dež in sneg. Če bo tako tudi na »praznik sedeža apostola Petra« (22. februar), se nam ne piše nič dobrega, saj če »Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.«
Pratika sicer pravi, da se ima obrat zgoditi na Matijo (24. februar), in ko bi se le! Na pomemben dan goduje sveti Matija, saj se na njem pogosto zima lomi. Matija zelo rad razkrije, ali bomo še naprej vklenjeni v mraz in led. Ljudske modrosti namreč pravijo, da »kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza napoveduje,« da »Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi« ter da »po Matiji ne gre noben lisjak čez led domov.«
Kot v letošnji pratiki zapiše Dušan Kaplan: »"Takole velja," mi je rekel dedek Matija. "Za moj god, o sv. Matiji, se zima poslovi. Matija odtaja sneg in led ter napove prvi del pomladi."« Do takrat bomo torej še vedno trepetali, nato pa bo, kar bo!
