Pred slabega pol leta je prek spletne strani Extreme digital kupila telefon samsung A520 galaxy. »Telefon je bil hčerin, a očitno ji ni bil namenjen. Po prevzemu smo imeli zanj pripravljen silikonski ovitek, a preden smo ga dali vanj, je žal hčeri nesrečno zdrsnil z višine 30 centimetrov na asfaltna tla in pri tem je počilo steklo zaslona. Kljub temu je aparat deloval normalno do novembra, ko so se pojavile težave: ni se normalno prižigal, prav tako se ni polnil. Odločili smo se, da ga pošljemo na servis,« je pojasnila.
DOPISI V MADŽARŠČINI
Ker je bil še v garanciji, so pričakovali, da bodo napake v zvezi s polnjenjem in prižiganjem odpravili brezplačno, nov zaslon pa so bili pripravljeni plačati, saj jim je jasno, da garancija mehanskih poškodb ne krije. Glede na to, da je telefon še pet mesecev po padcu deloval, so sklepali, da mehanska poškodba ni povezana s težavami.
Dostavna služba je telefon v servis prevzela 10. novembra, nazaj pa so ga dobili 6. decembra. »Med 'popravilom' me nihče ni kontaktiral. Dopisi, ki so jih priložili vrnjenemu telefonu, pa so bili v madžarščini in zato sploh nisem razumela, kaj so počeli z njim tri tedne, pa tudi ne, ali je popravljen. Ker mi ni uspelo vzpostaviti stika s podjetjem ne prek telefona ne prek e-pošte, sem se obrnila na osebo, s katero sem se dogovarjala,« pojasni.
Pokazala nam je dopis, ki ji ga je poslala ta kontaktna oseba, Miloje Golubović (»country manager« pri Extreme digital), v njem pa piše, da so jim s pooblaščenega servisa sporočili, da je do napak pri prižiganju prišlo zaradi mehaničnih poškodb in so ji garancijo preklicali. »Servis in podjetje sta na Madžarskem, servis ni podjetje Extreme digital, mi smo prodajalci. V primeru, da se ne strinjate z odločitvijo pooblaščenega servisa, se lahko obrnete na tržni inšpektorat.«
Besede so si v dopisu sledile malo drugače, a smo povedi premetali, da je zapis razumljiv (domnevamo, da so ga v slovenščino prevedli s pomočjo spletnega prevajalnika).
Na naše poizvedovanje pri podjetju se niti omenjeni gospod Golubović ni odzval.
PRISTOJEN EVROPSKI POTROŠNIŠKI CENTER
Mag. Janez Novak, vodja sektorja za tehnično področje nadzora na tržnem inšpektoratu, je za Dolenjski list pojasnil, da je v tej zadevi, ko je naša bralka nakup opravila v spletni trgovini tujega (madžarskega) podjetja in sklenila pogodbo s tujim podjetjem v drugi državi članici Evropske unije, pristojen Evropski potrošniški center.
V nadaljevanju je izpostavil, da je treba biti pri nakupu blaga prek spleta zelo previden. »Spletna stran v slovenskem jeziku še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca, tako da je treba vedno najprej poiskati in tudi preveriti podatke o prodajalcu. Nakup blaga prek spleta od neznanega prodajalca ali nepreverjenega prodajalca je namreč tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel, če ga bo prejel, pa lahko ne bo ustrezal pričakovanjem potrošnika glede na opis, podan s strani prodajalca. Hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov (npr. zoper prodajalce iz tretjih držav) zelo oteženo ali celo nemogoče.«
KAJ JE GARANCIJA?
Damjana Bokal iz Evropskega potrošniškega centra (EPC) Slovenija je uvodoma pojasnila, kaj je garancija. »To je vsaka obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglasu. Gre torej za obveznost, ki jo podjetje prostovoljno sprejme do potrošnika (ne zakonsko obveznost) in podjetje zavezuje pod pogoji, določenimi v garancijskem listu ali oglasu.«
Če gre za napako, ki je obstajala že ob nakupu (t. i. stvarna napaka), lahko potrošnik povsod v EU v roku dveh let od nakupa uveljavlja tudi zakonske pravice, pri čemer velja, da je dokazno breme prvih 6 mesecev na prodajalcu, nato pa na potrošniku. »Če se napaka pojavi v šestih mesecih od nakupa, mora torej prodajalec dokazati, da ni obstajala že ob nakupu,« pojasnjuje in omeni, da če se potrošnica ne strinja s stališčem podjetja, lahko za mnenje o tem, ali je napaka posledica njenega ravnanja ali pa gre za napako, ki je obstajala že ob nakupu, zaprosi tudi drugega strokovnjaka.
»V kolikor bo potrdil, da gre za stvarno napako, lahko pritožbo z dokazili posreduje tudi na EPC Slovenija, kjer ji bomo v sodelovanju z EPC na Madžarskem poskusili pomagati pri uveljavljanju pravic. Če prodajalec kljub temu ne bo priznal napake (spor o napaki), bo morala potrošnica uveljavljati pravice po sodni poti.«
MORALI BI POSLOVATI V SLOVENŠČINI
Glede jezika Bokalova ocenjuje, da bi po zakonu o varstvu potrošnikov moralo omenjeno podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku. Kajti za potrošniške pogodbe se uporablja pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, pod pogojem, če tam podjetnik izvaja svoje dejavnosti ali na kakršen koli način usmerja svoje dejavnosti v to državo, pogodba pa mora spadati v okvir te dejavnosti. »Glede na to, da obratuje spletna stran predmetnega spletnega ponudnika v slovenščini, da ima ponudnik za pomoč strankam na voljo slovensko telefonsko številko in da na spletni strani ceno izdelkov označuje z valuto evro, ki se običajno ne uporablja na Madžarskem, kjer ima ponudnik sedež, bi se lahko štelo, da svojo dejavnost usmerja v Slovenijo in bi zato, kot že rečeno, lahko utemeljili uporabo slovenskega prava.«
