Novice Svet24

Čas pred izvolitvijo Cerarjeve vladne ekipe je bil izjemno buren. Varčevalni ukrepi Janševe vlade so širili nezadovoljstvo med ljudmi, ki so ob koncu leta 2012 in v letu 2013 vse bolj množično protestirali proti situaciji v Sloveniji.

Dodatno jih je razjezilo poročilo protikorupcijske komisije, ki je takratnega predsednika vlade Janšo in župana Ljubljane Jankovića obtoževalo kršitve zakonodaje in premoženja nepojasnjenega izvora. Naposled je moral zaradi dogodkov odstopiti Janša, Bratuškova pa je namesto omadeževanega Jankovića marca 2013 kot prva ženska zasedla mesto premierke. Njeni vladi je uspelo nekoliko umiriti situacijo v Sloveniji, ni pa ji uspelo pomiriti strasti in odpraviti razhajanj znotraj stranke, in ta je dobro leto pozneje razpadla na dva dela, Jankovićevega in njenega.

STA

Cerar zajel duh časa

Leta 2014 so zato sledile julijske predčasne volitve. Na njih je volivce nagovoril idealni kandidat, profesor prava Miro Cerar, ki je nastopil z obljubami o novih etičnih in moralnih standardih ter boju proti korupciji. Prav takšnega kandidata je obdobju, ko so Slovenijo razburjali korupcijski škandali, potrebovalo volilno telo. Kandidatura njegove stranke je ujela duh časa in v parlament je prišla s kar 36 poslanci, kar prej ni uspelo še nobeni parlamentarni stranki. Velika večina poslancev njegove stranke, ki je takrat še nosila ime po Cerarju, je bila v parlament izvoljena zahvaljujoč njemu. V javnosti jih namreč nihče ni predobro poznal. Opazno pa je bilo, da so se zelo lovili pri redkih javnih nastopih. Tudi mnogi kandidati in poznejši vodilni funkcionarji niso imeli izkušenj s političnim delovanjem, kar jim je povzročalo težave.

Neizpolnjeni novi standardi

Že po oblikovanju vlade so se začeli pojavljati prvi problemi. Z govorjenjem o etičnih in moralnih standardih ter novi politiki je Cerar namreč postavil zelo visoke pogoje delovanja v politiki in se ujel v past. Etičnih standardov namreč nikoli ne more biti dovolj, vedno jih lahko nekdo zahteva še več. Tako si pravzaprav že v osnovi obsojen na to, da ti jih ne bo uspelo izpolniti. Obilo vrtoglavic mu je to povzročalo pri kadrovanju. Med kandidati za gospodarskega ministra so na primer takrat omenjali Ervina Pfeiferja, ki je veljal za Petrolovega trojanskega konja v vladi. Cerar je nato njegovo ime umaknil z liste kandidatov in ga zamenjal z Jožefom Petrovičem, ki pa je z ministrskega mesta, zaradi afere pri poslih z državnim materialom, odstopil že po enem mesecu. Zamenjal ga je Zdravko Počivalšek, ki je očitno tudi sam naklonjen »naftnim lobijem«. Tudi on namreč zagovarja popolno liberalizacijo naftnih derivatov, ki bi povečala dobičke dveh največjih naftnih družb pri nas. Ti obvladujeta 87 odstotkov trga in bi tako ob popolni deregulaciji cen lahko v dogovoru na škodo potrošnikov dvigovali cene. Če bodo deregulirali preostale cene bencina, bi to iz blagajne lahko odneslo tudi okrog 60 milijonov evrov.

Bobo

Pozneje že drugačni standardi

Cerarju je kup preglavic povzročalo tudi imenovanje ministric za izobraževanje. Stanka Setnikar je morala z ministrskega mesta marca 2015 oditi zaradi tega, ker je poleg opravljanja nalog dekanje na fakulteti za upravo dobivala še nadomestila za svetovanje isti ustanovi. Nato jo je nasledila Klavdija Markež, ki pa je, ironično, s položaja ministrice za izobraževanje morala odstopiti, ker se je njeno magistrsko delo izkazalo za plagiat. Za njo je ministrsko mesto prevzela Maja Makovec Brenčič, ki se je konec leta z ministrom za finance Dušanom Mramorjem ujela v afero z dodatki za stalno pripravljenost. Toda tokrat je Cerar že omilil visoke standarde in zaščitil ministra in ministrico.

STA

»Od etike in morale se ne da živeti«

Politični analitik Sebastjan Jeretič zgoraj opisane težave pri delovanju Cerarjeve vlade pripisuje pomanjkanju izkušenj, ki so, kot opozarja, potrebne tudi v politiki: »Tega ne more početi vsakdo. Cerarjeva vlada je bila komunikacijsko in politično precej nespretna. Od etike in morale se ne da živeti.« Tudi novi obrazi bi se po njegovem mnenju morali obdati z izkušenimi ljudmi: »Mislim, da je bila napaka, da so pred začetkom mandata odstranili Boruta Jamnika. Potrebuješ politične mačke, da te 'pazijo'. Vsaj v kabinet bi moral Cerar pridobiti izkušene ljudi, kot je na primer Miran Potrč.«

Razočaran nad zdravstvom in Koprivnikarjem

Kot pravi Jeretič, ob začetku mandata Cerarjeve vlade ni imel velikih pričakovanj: »Določene dosežke imajo, a veliko ni bilo narejenega. Ne verjamem, da bodo dobili še eno priložnost za ponovitev mandata.« Najslabše ocenjuje področje zdravstva: »Tu gre za čisto blamažo. Razočaran sem tudi, da ni bilo narejenega preboja na področju e-države. Tu sem od ministra Koprivnikarja pričakoval veliko več. Pozitivno pa je, da se je Slovenija ob vseh težavah v konkretnih primerih odpirala za tuje investicije. Že ta simbolni korak je bil narejen.« 

Prilagajanje Bruslju in tokovom kapitala

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment največji uspeh Cerarjeve vlade vidi v vzpostavitvi politične stabilnosti: »Za to sta najbolj zaslužna volilni rezultat in stabilnost koalicije.« Izpostavlja tudi umirjen politični diskurz in dodaja, da vlada ni imela veliko pri gospodarskih uspehih: »Ekonomska situacija je bolj kot od neposrednih političnih odločitev odvisna od drugih dejavnikov.« Z zmago SMC smo po njegovem mnenju dobili klasično liberalno vlado, ki je bolj kot »z alternativnimi scenariji postregla s politiko prilagajanja Bruslju in tokovom kapitala«. Kot dodaja, je bil to v koaliciji, kjer je »največja stranka ideološko bleda, pričakovan rezultat«.

Razkorak v dojemanju uspehov

Glavna težava vlade je po mnenju Jeretiča razkorak med tem, kako ljudje ocenjujejo vlado, in pretirano samohvalo vlade. »Tu je že čustveni vidik komunikacije, če se ne spuščamo v vsebino, popolnoma zgrešen. Morali bi vzpostaviti stik z ljudmi in skloniti glavo, priznati, da so bili preveč zeleni in da so potrebovali pol mandata, da so se naučili delati. Malo skromnosti v komunikaciji bi bilo bolj dobrodošlo od pretirane samohvale,« je prepričan Jeretič. Tudi Maksuti meni, da SMC v tem trenutku vse stavi na promocijo lastnih uspehov, pri čemer pozablja, da »legitimnost uspehom podeljujejo volivci«.

Šarec in Židan proti Janši

Jeretič meni, da Cerar po volitvah ne bo mogel ostati na mestu premierja. »Vprašanje je, kdo se bo kot glavni kandidat postavil proti Janši: Židan ali Šarec, za katerega je vprašanje, kakšen domet ima. Če bo SD pustila odprt prostor na sredini, je možno, da se Šarec dvigne. Pri tem je SD naredila nekaj strateških napak, ker se pomika preveč v levo,« ocenjuje. Kot pričakuje, bo SMC prišla v parlament, vendar ne bo igrala večje vloge. Pričakovati pa je, da se bodo v stranki zato večali konflikti, ker bodo delovna mesta številnih ogrožena.

Opozicija kot samomor

Tudi Maksuti ne verjame, da bi bila SMC na prihodnjih volitvah lahko zmagovalka: »Možnosti za to so minimalne, kar potrjujejo tudi dostopne raziskave.« Opozori na problem tega, da se stranka ne zna diferencirati od drugih levo- in desnosredinskih strank. »SMC na volitvah čaka veliko slabši rezultat kot leta 2014. Pričakujem, da bo stranka prišla v državni zbor, kjer bo sodelovala v prihodnji levo ali desno usmerjeni koaliciji. Če bo ostala v opoziciji, pa bo podpisala svoj politični samomor,« je prepričan Maksuti.