Zunanji minister Karl Erjavec je danes napovedal, da bo Slovenija v primeru nespoštovanja arbitražne odločbe o slovensko-hrvaški meji predvidoma spomladi proti Hrvaški vložila tožbo na Sodišču EU.
Po delovnem srečanju o implementaciji arbitražne odločbe, ki se ga je na vabilo predsednika vlade Mira Cerarja udeležil s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predsednikom DZ Milanom Brglezom in predsednikom DS Alojzom Kovšco, je Erjavec tako kot Cerar novinarjem dejal, da so bili na sestanku enotni.
Sam je na srečanju po lastnih besedah predstavil aktivnosti od junijske objave arbitražne razsodbe ter pojasnil nadaljnje aktivnosti. Glede tožbe pred Sodiščem EU, ki jo bo Slovenija vložila, če bo Hrvaška vztrajala pri nespoštovanju arbitražne razsodbe, je povedal, da so bili odzivi predsednikov DZ, DS in države pozitivni.
Dve možnosti
Na vprašanje, ali bi v tožbo šla Slovenija sama ali bi to morda prevzela Evropska komisija, pa je spomnil, da sta po pogodbi o delovanju EU dve možnosti. Na podlagi 258. člena toži Evropska komisija eno od držav članic, po 259. členu pogodbe pa država članica obvesti komisijo o vložitvi tožbe, ki jo komisija preuči. Če oceni, da je prišlo do kršitve prava EU, lahko sama prevzame in opravi mediacijo za spoštovanje prava EU.
Če do tega dogovora ne pride, Evropska komisija sama nadaljuje tožbo, ki jo predlaga ena od držav članic EU. Lahko pa tudi prepusti državi, da sama vodi tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu, je pojasnil Erjavec in dodal, da postopek traja od tri do štiri mesece. Zato "mi predvidevamo, da bi lahko prišlo do vložitve tožbe v spomladanskem času", je dejal.
Kaj sledi po 29. decembru
Ponovil je, da bo po 29. decembru, "ko prihajamo v fazo dejanske implementacije odločbe", vsaka kršitev arbitražne odločbe pomenila tudi kršitev mednarodnega prava in prava EU. "To bodo pravna dejstva, ki bodo pomembna zlasti za uporabo pravnih sredstev," je dodal.
Operativno pa bo prišlo do krepitve služb, ki so pristojne za opravljanje nadzora nad državno mejo, ter pristojnih organov.
Glede opozoril hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da se nobena razsodba ne more uveljaviti enostransko in da bo Hrvaška branila svoje ozemlje, je dejal, da "od Plenkovića pričakujejo, da se bo vzdržal vseh ravnanj, ki bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom EU". Pričakujejo tudi, da se bo vzdržal incidentov.
Erjavec je ponovil, da je arbitražna razsodba del mednarodnega prava in ko gre za njeno izvršitev, ne gre za enostransko dejanje, pač pa spoštovanje mednarodnega prava. "Hrvaška kot članica EU in Nata, želi pa tudi v OECD, bo pač primorana spoštovati arbitražno razsodbo, ker je to del mednarodnega prava in prava EU," je dejal.
Plenkovićevo renčanje ali ...?
Na vprašanje, ali gre tako pri Plenkoviću le za "renčanje" ali napoved, da Slovenije ne bodo samo mirno gledali pri implementaciji, je Erjavec odgovoril, da gre za vprašanje, kaj je hrvaško in kaj slovensko. "Arbitražna razsodba to zelo jasno določa in ne bi smelo biti dilem. Pričakujem pa od Plenkovića, da se bo vzdržal incidentov," je dejal Erjavec in spomnil, da je hrvaški premier večkrat dejal, da se je treba vzdržati incidentov.
"Kakršnokoli ravnanje mimo arbitražne razsodbe in mednarodnega prava bomo šteli kot kršitev in bomo uporabili vsa pravna sredstva, ki so na voljo," je dejal Erjavec.
Izrazil je še pričakovanje, da bodo nekaj besed o teh vprašanjih, zlasti o aktivnostih po 29. decembru, spregovorili tudi na sestanku pri predsedniku vlade, na katerem pravkar zasedajo nekateri ministri. Tema srečanja je sicer drugo vprašanje, ki pa ga Erjavec ni želel razkriti.
