Trije zaposleni na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so v sodelovanju s še tremi zaposlenimi v poslovni enoti podjetja Mavrica v Ljubljani med januarjem 1999 in aprilom 2002 na škodo zavoda v lastne žepe pospravili najmanj 477.000 evrov. Leta 1999 naj bi na mesec porabili 103 zavitke toaletnega papirja, leta 2001 259, leta 2003, ko je vse spet potekalo, kot je treba, pa zgolj tri, povzemata Delo in Slovenske novice.
V poslu so sodelovali zdaj pokojni direktor splošnega sektorja na Zpizu Tone Koprivnikar, vodja nabave Marjan Tomažič, skladiščnik zavoda Danilo Pintar in trije delavci Mavrice - poslovodkinja enote Milojka Globokar, njen mož Janko Globokar in Cvetka Medved.
Okrožno sodišče je vpletenim izreklo denarne in zaporne kazni, sodbo je potrdilo še višje sodišče. Zagovorniki so zoper pravnomočno sodbo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej med drugim poudarili vprašanja, ki zadevajo uporabo milejšega kazenskega zakonika. Z zahtevo jim je delno uspelo, da je vrhovno sodišče spremenilo le pravno kvalifikacijo tako, da je kaznivo dejanje iz sostorilstva opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, prisojena kazen pa je ostala enaka, povzema Delo.
Vrhovno sodišče je menilo, da ker naj bi pokojni Koprivnikar sodil v krog vodstvenih oseb, bi bila sprememba kazenskega zakona zanj nevtralna, posledično pa tudi za soobtožene oz. da novi kazenski zakonik iz leta 2008 za pritožnika ni milejši.
A po mnenju ustavnega sodišča sprememba opredelitve storilca iz 244. člena starega kazenskega zakonika v 240. člen novejšega kazenskega zakonika za pritožnika ni nevtralna, ampak pomeni spremembo na milejše, saj bi po starem zakoniku lahko odgovarjal kot storilec kaznivega dejanja, po novejšem pa zgolj kot pomagač.
Ustavni sodniki so se strinjali, da so nižja sodišča zaznala problematiko uporabe milejšega zakona in so tudi opravila celovito presojo, kateri kazenski zakon je milejši, a so na koncu sprejela na napačno stališče, katerega morajo uporabiti. Kot navaja Delo, je vprašanje, ali bo zadeva dobila pravnomočni epilog, saj kazenski pregon zastara dve leti od razveljavitve prvostopenjske sodbe na ustavnem sodišču.
