Na koncu so očitno prevladala opozorila, da bi bilo sprejetje novele lahko neustavno.
Proti noveli je glasoval manjši del poslancev SMC, poslanci SDS, NSi, SD, poslanca obeh manjšin in dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za pa je glasoval večji del poslancev SMC in poslanci DeSUS. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.
Poslanci so na današnjem glasovanju najprej glasovali o dopolnilih SDS in NSi, po katerih bi država tako obvezni kot razširjeni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, a dopolnili nista dobili zadostne podpore. Nato so poslanci glasovali o dopolnilu dela poslancev SMC, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjeni del javnega programa pa v višini 65-odstotkov, in ga s tesno večino (29 proti 30) zavrnili.
Tako je v noveli ostala rešitev, ki je bila na predlog DeSUS sprejeta na odboru za izobraževanje, po kateri bi država obvezen dela javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala.
Še pred glasovanjem o predlogu novele pa so se zvrstila opozorila, da bi bila lahko takšna rešitev neustavna. Predsednik DZ Milan Brglez je napovedal, da zato novele ne bo podprl. "To kar je nastalo, ni ustavno, nasprotuje našim mednarodnim zavezam in moti temeljni čut za pravičnost in poštenost. Na koncu bodo na slabšem starši in otroci," je dejal.
Jelka Godec (SDS) je opozorila, da bi predlog novele, kot je bil sprejet na odboru, zmanjšal financiranje zasebnih osnovnih šol, s čimer bi jim vzel že pridobljene pravice, kar pa je v nasprotju z ustavo. Na slednje je po njenih besedah že opozorila zakonodajno-pravna služba DZ. Podobno so menili poslanci NSi. Iz tega in več drugih razlogov so podporo noveli odrekli tudi v SD.
Današnja zavrnitev novele pomeni, da odločba ustavnega sodišča, s katero je to pred tremi leti DZ naložilo, da mora uzakoniti 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena. DZ bi moral namreč neustavni del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z odločbo uskladiti v enem letu. Ministrstvo za izobraževanje, ki je predlog pripravilo, je sicer v osnovi predlagalo ureditev, po kateri bi obvezni del javnega programa financirali 100-odstotno, razširjenega pa 85-odstotno.
