V začetku leta je ministrica Milojka Kolar Celarc predstavila spremembe izjemno pomembnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki še vedno leži v predalu.
Te bi močno posegle v interese oziroma finančno stanje treh zasebnih zavarovalnic, ki služijo s ponudbo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena blagajna je zato na leto manjša za okrog 50 milijonov evrov, kolikor te zavarovalnice od denarja, ki jim ga namenijo zavarovanci, namenijo svojemu lastnemu delovanju. Pri tej obliki zavarovanja pa je najbolj nepravično, da tako tisti brez dohodkov kot najbogatejši plačujejo približno 28 evrov na mesec.
Prepozna ministrica
1800 novih specializantov naj bi po dogovoru dobili v 5 letih. Upokojilo se bo 700 zdravnikov, kar pomeni, da bomo počasi dosegli evropsko povprečje števila zdravnikov na tisoč prebivalcev, ki znaša 3,6.
Ministrstvo za zdravje je zato pripravilo predlog, ki bi to spremenil in uvedel solidarnostni princip, po katerem bi najbogatejši plačevali več, najrevnejši pa mnogo manj. Toda vplivne skupine in lobiji že vrsto let preprečujejo izboljšave in spremembe na tem področju, ker jim obstoječe stanje še kako ustreza. Koalicijski partnerici SMC in SD ter predvsem Desus in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman že od začetka leta ovirajo sprejem te zakonodaje. Kot kaže, sprejema tega zakona zato v tem mandatu ne bo. Veliko vprašanje pa je ali bodo spremembe v prihodnje šle v smeri interesa prebivalcev oziroma v korist javnega dobrega in najrevnejših slojev.
Zainteresirani namreč s svojim oglaševalskim, medijskim in političnim vplivom že vrsto let preprečujejo spremembe. Te bi bilo možno sprejeti na začetku mandata, ko je bil položaj stranke SMC in njene ministrice še močnejši. Da bi se sprememb, če bi imela pripravljeno zakonodajo, lotila ob začetku mandata, je v intervjuju za STA priznala tudi ministrica sama.
Tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je spregovorila o oteževanju kakršnekoli spremembe na področju zdravstva, ko je poleti dejala: »Pritiski, pričakovanja in blokade posameznih skupin in lobijev so tako močni, da preprečujejo kakršnokoli potezo.« V intervjuju za Mladino septembra ministrica ni skrivala, da je pritiskov kapitala zelo veliko.
Po 41 letih prvič na bolniški
Kolar Celarčevi je očitno vse skupaj načelo tudi zdravje, kar se je zgodilo prvič v vsej njeni 41 let dolgi delovni dobi. Tožila je nad bolečinami v prsih, po pregledu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, v petek, 1. decembra, pa se je že znašla v domači oskrbi, kjer je prestajala svojo prvo bolniško. Nekateri sodelavci domnevajo, da je delala preveč, saj je zadnje tedne spala le po nekaj ur.
Kot je ministrica sama že večkrat dejala, je težav v zdravstvu toliko, da bi za njihovo rešitev potrebovala vsaj dva mandata. Toliko več jih je ostalo nerešenih tudi zaradi interesov tistih, ki v obstoječem kaosu služijo milijone in z njimi vplivajo na odločevalce, da ne sprejmejo rešitev v korist javnega zdravstva.
Koliko ljudi čaka na pregled?
Kot je že večkrat izpostavila ministrica Milojka Kolar Celarc, razmere v zdravstvu niso tako kritične, kot jih nekateri opisujejo zaradi lastnih interesov. Tudi ocene o kar pol milijona čakajočih so po njenem mnenju pretirane, saj so nekateri bolniki šteti večkratno, všteti pa so tudi tisti, ki so že opravili pregled drugje. Približno 15 odstotkov naročenih po podatkih niti ne pride na pregled. Zato so na ministrstvu pripravili spremembe, na podlagi katerih bi lahko bolj realno ocenjevali čakalne vrste in potrebe bolnikov in določili, da mora oseba 10 dni pred pregledom sporočiti, če bo nanj res prišla. V nasprotnem primeru jo bo zamenjala druga oseba iz čakalne vrste, kar do zdaj ni bilo mogoče. Prve podatke o realnem številu čakajočih naj bi dobili januarja. Gre za podatke na podlagi katerih bo mogoče bolj učinkovito zmanjševati čakalne vrste.
