Pomoč Borisu

Oče dveh otrok zbira denar za operacijo v tujini

S.S.
12. 12. 2017, 20.10
Deli članek:

Petintridesetletnemu očetu dveh otrok se je življenje obrnilo na glavo leta 2010, ko so mu v desni hemisferi možganske poloble odkrili možganski tumor. Za operacijo v Nemčiji potrebuje 40 tisoč evrov, ki jih nima.

Šimen Zupančič/Zarja
Boris Kranjc pred leti, ko sta ga obiskala novinarka in fotograf tednika Zarja.

Boris Krajnc prihaja iz Otiškega Vrha pri Dravogradu. Star je 35 let in je invalidsko upokojen. Prej je bil zaposlen kot računalniški programer. Bolezen mu je, kot rečeno, življenje obrnila na glavo.

Boris Krajnc: »Operacija je trenutno edina rešitev, ki mi še ostane, da spremljam svoja otroka pri odraščanju in znova zaživim dokaj kakovostno življenje v krogu svojih domačih.« 

»Pred resno boleznijo sem bil s svojim življenjem zelo zadovoljen, poln idej in optimizma sem načrtoval svojo prihodnost. Prijetne trenutke, ki sem jih preživljal s prijatelji, so zdaj zamenjali mučni dnevi v zdravstvenih ustanovah,« je med drugim zapisal na družbenem omrežju Facebook, kjer je prosil prijatelje in ostale uporabnike za pomoč pri zbiranju donacij za operacijo na kliniki Charité v Berlinu.

Tumor je napredoval, dobil je še sladkorno

Do letošnjega leta tumor Borisu namreč ni povzročal drugih težav kot epileptične napade, ki so bili sicer pogosti, a mu jih je z zdravili uspelo nadzorovati. Letos pa se mu je stanje precej poslabšalo. »Na vsakih šest mesecev sem imel magnetno resonanco, ki pa ni pokazala kakšnih bistvenih sprememb. Zdravil sem se s komplementarno medicino in imel karseda kakovostno življenje, prilagojeno mojemu stanju. To, da sem s svojima otrokoma lahko šel na sprehod, je bilo zame pravo bogastvo in v največje veselje ter zadovoljstvo. V zadnjem času se je moje stanje poslabšalo, zelo sem utrujen, veliko časa počivam in tudi z otrokoma ne morem več preživljati časa aktivno kot prej,« je pojasnil v zapisu. In še: »Odpovedujejo mi noge in se sesedem, upočasnil se mi je govor in razmišljanje, postal sem počasnejši, šibkejši, veliko stvari pozabim. Zaradi zdravil, ki do neke mere zmanjšujejo edem, sem zatečen, še bolj okoren, povrh pa sem dobil še sladkorno bolezen, ki je posledica zdravil.«

Prispevek lahko nakažete na Humanitarno društvo Križemrok; TRR: IBAN SI56 6100 0000 8119 441 (Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana); koda namena: CHAR; sklic: SI00; namen: POMOČ BORISU. Če je pripravljeno donirati tudi kakšno podjetje, ima Boris tudi pogodbo o donatorstvu, ki se lahko uveljavlja kot olajšava za dohodnino. Vse dodatne informacije prejmete na naslovu polona.krecan@gmail.com oziroma na telefonu 040 354 381.

Iskrico upanja so mu prižgali v Berlinu

Boris je sprva zdravljenje s kemoterapijo zavračal, zdaj mu ne ostane drugega kot operacija, ki pa je v Sloveniji zanj zaradi pomanjkanja opreme neizvedljiva. »Pisal sem in poslal rezultate magnetne preiskave v Berlin na kliniko Charité prof. dr. Petru Vajkoczyju, nevrokirurgu, ki je eden izmed najboljših v Evropi. Na podlagi njegovega dosedanjega dela in odgovora, s katerim mi je prižgal iskrico upanja, verjamem in mu zaupam, da me lahko uspešno operira. Odpisal mi je namreč, da je operacija, večja resekcija tumorja, nujna. Na tej kliniki uporabljajo poseben navigacijski sistem, ki med samo operacijo natančno določa, koliko in do katere mere lahko odstranijo določen del tumorja, da ne poškodujejo delov, ki so pomembni za govor, gibanje, motoriko in druge funkcije, ki so povezane z desnim delom možganov. Operacija je torej trenutno edina rešitev, ki mi še ostane, da spremljam svoja otroka pri odraščanju in znova zaživim dokaj kakovostno življenje v krogu svojih domačih.«

Pokojnina mu ne zadošča niti za preživetje

Da pa bi Boris dobil želeni datum operacije, mora vnaprej plačati celotno ceno, ki znaša 39.404 evre, teh stroškov pa sam preprosto ne more pokriti, saj je dohodek, ki ga prejema kot upokojenec, zelo nizek in ne zadošča niti za osnovno preživetje. »Že zdaj brez žene, družine, sorodnikov in prijateljev ne bi zmogel poskrbeti za osnovne življenjske potrebe. Vem, življenje je sestavljeno iz padcev in vzponov, to sem sprejel. Vem pa tudi to, da se moram boriti, da moram preživeti, ker si to neizmerno želim. Hočem živeti, da bom lahko spremljal odraščanje svojih dveh sinov, Vita (tri leta) in Jureta (eno leto), ter ju spremljal na njuni življenjski poti,« je med drugim v zapisu na facebooku sporočil Boris, ki se vsem skupaj z ženo Polono že vnaprej zahvaljuje za prispevek oziroma pomoč.