Kot je dejal predstavnik občine Lendava Stanko Gjerkeš, so oškodovani zaradi arbitražne odločitve v zakonu dobili, kar so zahtevali.
Ena od temeljnih zahtev je bila, da imajo kmetovalci z zemljo na hrvaškem katastru možnost zakupiti zemljišča na slovenski strani. Kar zadeva betonarno Balažic na Hotizi, mora lastnik znova oceniti vrednost selitve, tudi za nogometno igrišče na Kapci je ponujena možnost selitve na slovenski kataster.
Za visokonapetostni daljnovod, ki prečka hrvaški kataster, naj bi iskali možnost trase na slovenski strani, dodatna zahteva pa je, da nasipe, ki varujejo ljudi na slovenski strani, vzdržuje slovenska država.
Gjerkeš je še povedal, da so ljudje s tem zadovoljni in da gre za okoli 100 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki naj bi jih na slovenski strani dobili v zakup. Za selitev betonarne pa bo potrebno spremeniti prostorske akte in pridobiti novo lokacijsko dovoljenje.
Po navodila na upravno enoto
Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, ki je na čelu vladne delegacije, je povedala, da so zakoni, ki sta jih sprejela vlada in parlament, ter uresničitev arbitražne odločbe za ljudi izjemnega pomena. Zato jim konkretno razlagajo, kaj naj storijo, ko bo evidentirana državna meja, in kateri postopki so zanje pomembni.
Kontaktna točka je upravna enota, kjer dobijo vsa navodila, pripravljeni bodo pripomočki, na podlagi katerih bodo uresničevali svoje pravice, je še dejala Kozlovičeva. Dodala je, da je vlada pripravila vso zakonodajo za uresničitev razsodbe arbitražnega sodišča, ki jo je lahko brez sosednje Hrvaške.
Poudarila je tudi, da so vodilo še vedno pogovori s Hrvaško. "Zaradi samega mednarodnega prava in zaradi pomena določitve državne meje za ljudi" je predsednik vlade Miro Cerar uradno pozval predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića, da državi imenujeta komisijo, ki bo določila mejo na kopnem in "morebitne popravke tam, kjer je meja neživljenjska in kjer se to seveda da". "Pričakujemo, da se bo to tudi dejansko zgodilo," je še dejala Kozlovičeva.
Dodala je, da pogovori vseskozi tečejo, kot je znano, pa se je vanje vključila tudi Evropska komisija.
V Razkrižju manj veseli
Razkriški župan Stanko Ivanušič je po srečanju povedal, da ljudje niso veseli, vendar so sprejeto zakonodajo vzeli kot dejstvo. Polovica jih zato resno razmišlja, da bi zapustila domove na hrvaški strani in se preselila v Slovenijo. Nekateri imajo že svoja zemljišča na slovenski strani, ki pa niso gradbene parcele, nekateri so se sprijaznili, da ostane, kot je. So se pa strpno, potrpežljivo pogovarjali s predstavniki vlade, je dodal Ivanušič.
Kozlovičeva je na Razkrižju pojasnila, da je sodišče na tem območju odločalo po načelu "kot dejansko poseduješ ob sporu" in da je zato vlada naredila vse potrebno na podlagi arbitražne razsodbe in se potrudila, da državljanom ohrani čim več pravic, tudi z možnostjo, da si izberejo bivališče v Sloveniji.
Za nas so možni pogovori le o uresničitvi, ko se neposredno na terenu določa meja, je moč upoštevati tudi življenjske razmere, je še dejala. Zakoni, ki se nanašajo na uresničitev arbitražne odločitve o meji s Hrvaško, bodo začeli veljati, ko bo vlada sprejela sklep, da potrdi kartografski prikaz in se ta evidentira v katastru. Ko bo evidentirana državna meja, se bo urejalo tudi vprašanje Mirišča in se bosta po uradni dolžnosti vzpostavila kataster in zemljiška knjiga, vse brez stroškov za ljudi, je še dodala.
