V teh ledenih časih, ko nas predvsem zanimajo vsakodnevne skrbi, nam lahko toplo družbo dela tudi Vremenska pratika za Bloke, polna ljudskih modrosti in kmetskih izkušenj. Kaj torej prinaša konec tega vremensko kar dopadljivega leta? Nam bo usoda naklonjena, ali pa bodo vriskali zgolj mrzlaki?
Predniki so si z izkušnjami pomagali pri vsakdanjem delu in življenju, dvomljivcem odgovarja Kaplan. Ob tem rad navede našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je nekoč zapisal takole: »Vsi
pojdite rakom žvižgat, vremena vi preroki.«
»Vreme je zelo celovit, zapleten pojav,« Dušan Kaplan, avtor bloške vremenske pratike, odgovarja prijateljem in znancem, ko ga povprašajo o natančnosti vremenskih napovedi po ljudskem izročilu. Priobči še, da je njegov prvi namen »ohranjati lepo in bogato ljudsko izročilo, ne pa tekmovati z meteorologi v natančnosti napovedovanja vremena,« saj, kot pravi, so naši predniki izkušnje o vremenskih dogajanjih »spletli v čudovitem, klenem in jedrnatem slovenskem jeziku.«
Gruden, ki ga imenujemo še dvanajstnik, ranozimen, kolednjak, veliki božičnik, srežovec, grudnik in seveda december, je že krepko pognal korenine. Dnevi so kratki, noči na drugi strani kajpak dolge, sveže in mrzle. Zelo težaven mesec bo ta ranozimek, vremenske nevšečnosti pa ga bodo naredile še posebej napornega, pravi pratika, ki v isti sapi opozori še, da ga bodo spremljali nenavadni dogodki po svetu. Tisti, ki jim v prsih bije nekoliko starejše srce, nad tem ne bodo presenečeni, saj se bodo spomnili na modrost, ki pravi, da je »gruden malo vljuden.«
Še več ima ljudsko izročilo povedati o tem, kaj december s svojim vremenom naznanja. Tistim zmrzljivim vremenske prilike zaenkrat niso najbolj naklonjene, še bolj pa jim bo kri poledenela ob misli, kaj ima tako mrzlo vreme roditi. »Konec grudna huda zima, veter brije, hudo leto oznanjuje« in »če se zmrzlina grudna ne odtaja, prosinca še hujši mraz prihaja,« pravita modrosti. Če se bo zmrzišče sparilo še s kravalom v ozračju, pa ima biti še posebej pogubno, saj radi rečejo, da »če ta mesec grmi, drugo leto viharje rodi,« »grom in blisk v zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih« in »konec grudna huda zima, veter brije, hudo leto oznanjuje.«
Kakšno bo vreme?
Zimsko vzdušje je že tukaj, a ne veselimo se prehitro. Če gre verjeti pratiki, nam bo megla povzročala kar nekaj težav. Pravi še, da se kaj lahko zgodi, »da se bo dež namesto snega vsul z neba in nam povzročil poledico in druge nevšečnosti.« Tudi na Barbaro (4. decembra) je kar precej pritiskalo, kar ne obeta nič dobrega, saj »če je prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas« in »prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.« Slabo kaže tudi glede snegovja, kajti, kot pravi pratika, »če se vidi na Barbaro strnišče na njivi, se bo videlo celo zimo.«
Ljudsko izročilo ima veliko povedati o božiču:
»Kakršna sapa vleče na sveti večer, taka bo vlekla vse leto.«
»Če o božiču led visi raz veje, velika noč se v soncu smeje.«
»O božiču zeleno, za veliko noč sneženo.«
»O božiču za steno (zunaj na soncu), o veliki noči za pečjo.«
»Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto dozori.«
Sicer pa napoveduje nestanovitno vreme, ki ga bodo kot običajno narekovali vetrovi. V sredo nas bo pričakala Lucija, ki »krati dan, to ve vsak faran.« Od Lucije do božiča je namreč čas najkrajših dni v letu, ki radi »vreme vseh mesecev oznané.« Medtem ko sta poledica in megla po dolinah postali že stalnica, nas lahko do mlaja (18. decembra) znova preseneti dež, ki ne najavlja nič kaj dobrega. Ena bolj temačnih ljudskih modrosti namreč pravi, da »dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem.« Mlaj bo sicer privlekel sneženo in viharno vreme, ki ga bo vmes za kakšen dan zjasnilo sonce. Vetrovno bo, a nato za božič jasno in hladno.
Nestanovitno vreme se bo nadaljevalo tudi po božiču. Pratika pravi, da nam bo jug zopet prinašal dež, medtem ko bosta burja in krivec poskrbela za snežno odejo. Na Štefanovo (26. decembra) je že nekaj let deževno in nič kaj bolje ne kaže tokrat. V zadnjih dneh, preden vstopimo v novo leto, naj bi se znova močno ohladilo, na nebu pa bodo zaplesale snežinke. Na te dni bodo morali biti še posebej pozorni poljedelci in vinarji, vsaj tisti, ki verjamejo ljudskemu modrovanju. Ljudje za Štefanovo (26. december) radi rečejo, da »dež na Štefanovo, malo žita v kašči bo.« Zadnje dni v letu pa popestrita naslednji dve: »tepežni dan oblačen (28. december), ob letu bodeš kruha lačen« in »če Silvester piha, kiha, na novega leta dan pa se sonce nasmiha, slaba se trgatev obeta.«
