V aneksu h kolektivni pogodbi v trgovinski dejavnosti so določili, da bo večina trgovin za najpomembnejše praznike ostala zaprta. Na preostale praznike pa bodo delavci dobili 2,5-krat višjo urno postavko.Dogovor bo obveljal samo, če ne bodo v sredini decembra poslanci sprejeli sprememb zakonodaje in dodatnih ukrepov.
Trgovine bodo zaprte:
1. januarja, 8. februarja, na velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maja, na binkoštno nedeljo, 25. junija, 15. avgusta, 1. novembra, 25. decembra.
Dogovorili so se tudi, da bodo delavci lahko delali največ 15 nedelj v letu in ne več kot dve nedelji na mesec. Za nedeljska dela bo urna postavka stoodstotno višja. Ta omejitev je veljala že do zdaj, novo pa je, da delavec ne bo smel dobiti manj kot 5,40 evra bruto na uro. Tako nizko določeni znesek kaže, da so delavci že do zdaj dobivali borna plačila, ki v tako razviti družbi, kot je slovenska, ne bi smela biti sprejemljiva.
Trgovine bodo tako lahko odprte vse nedelje, če bodo imele dovolj delavcev. Izjeme bodo veljale za bencinske servise za družinska podjetja in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter delavce, ki delajo v sklopu proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo (na primer priprava in izdelava hrane, transport in distribucija, skladiščenje, lekarne).
Predvidene tudi sankcije
Dogovorili so se tudi o sankcijah za nespoštovanje omejitev, ki predvidevajo 500-odstotni dodatek k osnovni plači. Vse omenjeno pa bo veljalo, če se ne bo spremenila zakonodaja. Zato so včeraj predstavniki trgovcev in sindikatov vlado pozvali, naj ne privoli v spremembe zakonodaje. Te je v proceduro vložil poslanec Andrej Čuš, ki je zelo kritičen do predvidenih sprememb. »To je gnili sporazum, ki ohranja trenutno stanje ter ne naslavlja ključnih problemov zaposlenih v trgovski panogi in še naprej ignorira referendumsko voljo ljudi,« nam je kritično dejal.
Trgovine bodo še vedno odprte 2. januarja, 27. aprila, 2. maja, 31. oktobra in 26. decembra.
Kršitve še vedno možne
Kot pravi, so se po 14 letih ponovno pogovorili o tej problematiki, a po njegovem mnenju ključne težave ostajajo: »Šestdnevni delovnik ostaja, plačila so še vedno nizka, ni evidence delovnega časa, plačanih nadur, še vedno so odprta vprašanja odmora med delovnim časom oziroma koriščenja malice, mobinga in zastarele sistematizacije delovnih mest.«
Čas, da več dobijo tudi zaposleni
Po njegovem mnenju so se namesto tega ukvarjali samo z zaprtjem trgovin ob nedeljah, kar je ljudstvo že potrdilo na referendumu pred 14 leti. »Pozivam sindikate, da si rešijo svoj obraz in svojo energijo usmerijo v zgoraj opisane probleme,« dodaja Čuš. Da so nekatera vprašanja še vedno odprta, je dejal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V sredini decembra je zato še vedno mogoče pričakovati spremembe zakonodaje, ki bi se bolje lotile perečega vprašanja izkoriščanja delavcev v trgovski dejavnosti, ki je samo v letu 2015 imela pol milijarde dobička. V dejavnosti, kjer je zaposlenih okoli 84 tisoč ljudi od katerih ima, kar 40 odstotkov zaposlenih plačo blizu minimalne, kar 3500 pa jih prejema doplačila do minimalne plače. Brez zakonskih sprememb očitno večjega izboljšanja plač zaposlenih ne bo.
