Zadnji pokopi na pokopališču so bili leta 1978, območje od takrat več nima statusa aktivnega pokopališča. To pomeni, da svojci tam pokopanih (skrbniki grobov) niso dolžni plačevati grobnin. Ker občina kot lastnica območja grobnin ne zaračunava, tudi nima točnih evidenc, kdo so svojci pokojnih in kje prebivajo. Glede na to, da je pokopališče multikulturno, jih najverjetneje veliko živi v tujini. Zanimalo nas je, kako je občina vzpostavila komunikacijo z njimi. »Komunikacija s skrbniki poteka že pet let, in sicer z odzivi posameznikov na objave občine prek medijev, nekateri se osebno oglasijo ali pokličejo pristojni oddelek. Neposredni pozivi skrbnikom grobov žal niso možni, saj ti niso znani, evidenca skrbnikov oziroma svojcev pokopanih ne obstaja,« odgovarjajo v ptujski Mestni hiši.
Vodja iniciative Za živo pokopališče Laris Gaiser pravi, da lokalna skupnost svojcev pokojnih z namero o obnovi neposredno z dopisi ni nikoli seznanila: »Noben svojec, nobena družina ni dobila nobenega uradnega dokumenta, v katerem bi občina svojce zaprosila za prekop in obnovo.«
Danes tako, jutri drugače …
O tem, kateri grobovi in nagrobniki naj bi ostali v funkciji, se iz dneva v dan, iz tedna v teden prešteva že skorajda kot v otroški igrici Eci, peci, pec.
Naložbo bodo financirali s sredstvi proračunov MO Ptuj, Republike Slovenije in Evropske unije. MO Ptuj za projekt ni pridobivala gradbenega dovoljenja, saj se bodo dela izvajala kot vzdrževanje.
MO Ptuj je najprej načrtovala, da bi ohranili in pod nadzorom pristojnega konservatorja obnovili 47 grobov in nagrobnikov, ki so spomeniško zaščiteni. V začetku letošnjega poletja se je nato iniciativa Za živo pokopališče z županom Ptuja Miranom Senčarjem ustno dogovorila, da grobovi in nagrobniki ostanejo.
V pozneje sprejeti projektni dokumentaciji (investicijskem načrtu, ki so ga julija potrdili mestni svetniki) je navedeno, da se območje pokopališča razdeli na tri cone oziroma območja varovanja. V prvi coni bi spomeniki in grobovi ostali, v drugi in tretji bi grobna polja postopoma opuščali in ozelenili. Tudi v popisu del, ki je bil del razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del, je bilo nakazano, da se bodo grobna polja opuščala.
Mastenova: Ne moremo kar tako narediti črte in brisati
»Na pokopališču so pokopani ljudje 16 različnih narodnosti. To pokopališče je zadnji dokument, ki priča o multikulturnosti in pomembnem delu zgodovine mesta,« pravi vodja civilne iniciative Za živo pokopališče Laris Gaiser.
»Da bi kar nekdo naredil črto in izbrisal toliko in toliko grobov … Kdo pa je tisti, ki je bolj, in tisti, ki je manj pomemben? V smrti verjetno nobeden. Ne vem, kdo bi lahko bil takšen razsodnik in zapovedal, kateri grobovi naj ostanejo in kateri ne,« opozarja zgodovinarka Marija Hernja Masten in dodaja, da je na območju več kot 3000 grobov, a da niso vsi vidni. Pokopanih pa da je več kot 10.000 ljudi. Na MO Ptuj razpolagajo s podatkom, da je na območju 1200 grobov (povzeto po pokopališki shemi).
Minuli teden smo na kabinet župana MO Ptuj znova naslovili vprašanje, kako bo z ohranitvijo nagrobnikov. Njihovo pojasnilo se glasi: »Ohranjajo se vsi nagrobniki – napisne plošče. Horizontalni elementi (talni okvirji) se odstranijo, večje talne plošče bomo ohranili. Z vidika zgodovinske vrednosti zdaj ohranjamo vse spomenike. Vertikalni elementi grobov se bodo poskušali v večji meri ohraniti v obstoječem stanju, če to ne bo možno oziroma bo povezano z večjimi finančnimi sredstvi, bomo te položili horizontalno v tla in obdali s pokrovnimi rastlinami za preprečitev dostopa tik do plošče in nanjo.«