V javnost so prišli deli pisem, ki jih je guverner Boštjan Jazbec pošiljal na Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu. Dopisovanje med skrbnikom slovenskega bančnega sistema in vodilno evropsko bančno ustanovo ne bi bilo nič posebnega, če naš guverner v pismih ne bi prosil ECB za vplivanje na naš pravni red in pravne postopke.
Vloga ECB
Vemo, da so evropske institucije močno vplivale na sanacijo bančnega sistema. Da smo lahko banke rešili pred propadom, smo morali davkoplačevalci globoko seči v žep, odpovedati pa smo se morali tudi lastništvu večine državnih bank. Vse bolj močnejši so indici, ki kažejo, da je bilo stanje v naših bankah veliko boljše, kot so ga prikazali stresni testi, katerih kriterije je določila ravno ECB. Da bi se razčistilo, kaj se je v usodnih mesecih dogajalo in ali je bilo pri pokrivanju bančne luknje vse storjeno v skladu z zakoni, je bilo sproženih več postopkov. Med drugim poteka obsežna policijska preiskava, parlament pa je z zakonom podelil tudi pooblastila računskemu sodišču, da pregleda delovanje Banke Slovenije.
Pisma iz Ljubljane
Kot poroča spletni portal siol.net, naj bi prav razčiščevanje ustreznosti ukrepov ob sanaciji bančne luknje vznemirilo Boštjana Jazbeca do te mere, da je predsedniku ECB Mariu Draghiju pisal več pisem, v katerih ga opozarja, da bo del preiskave in pregleda tudi vloga ECB, in svetuje, da ECB zaščiti svojo »neodvisnost«.
Odgovor iz Frankfurta
Kot vemo, je ECB na našo vlado močno pritisnila, ko so policisti v preiskavi zasegli računalnike vodilnih v Banki Slovenije, saj naj bi bili na računalnikih zaupni dokumenti ECB. Prav tako je ECB na ministrstvo na finance poslala dve pismi, v katerih opozarja, da mora imeti zakonodaja, ki računskemu sodišču omogoča vpogled v delovaje Banke Slovenije, omejitve, ki bodo zagotovile neodvisnost ECB. Sprejeti zakon tako dovoljuje pregled poslovanja naše centralne banke le do 4. novembra 2014, saj je potem na območju EU začel delovati enotni mehanizem nadzora pod okriljem ECB.
Kdo bo plačal odškodnine?
Po poročanju portala siol.net naj bi Jazbec v Frankfurt pisal tudi zaradi nestrinjanja s predlogom zakona, ki ureja morebitna izplačila odškodnin tistim, ki so jih ob reševanju bank razlastili. Trenutni predlog je namreč oblikovan tako, da bi morebitne odškodnine morala plačati prav Banka Slovenije.
V Banki Slovenije so pojasnili, da je guverner dolžan obveščati člane sveta ECB o vseh zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti sveta ECB, po potrebi tudi o nacionalni zakonodaji, ki ureja delovanje Banke Slovenije.
