Zalar o izostanku
"Sodišče sem že pred tremi tedni tudi obvestil, da na podlagi pogodbe z Evropsko banko za obnovo in razvoj delam v tujini in da se bom 17. 11. 2017 vrnil v Slovenijo, prevzel vabilo na glavno obravnavo in se udeležil postopka takoj, ko bodo za to izpolnjeni zakoniti pogoji."
Obdolžena sta nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar in nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Sojenje je bilo doslej preklicano zaradi opravičila Fišerjevega zagovornika in nevročenega vabila ter obtožnega predloga Zalarju.
Zdaj se je oglasil nekdanji pravosodni minister in obrazložil svoj vidik glede te neprijetne zadeve. Pravi, da v kazenskem postopku, ki ga je sprožila okrožna državna tožilka Manja Prezelj, "aktivno sodeluje že od prve dne, ko je bil v oktobru letos vložen obtožni predlog".
Zalar nadaljuje, da je v "dveh pisnih obrambnih predlogih pojasnil, zakaj očitano dejanje ni niti nezakonito, kaj šele kaznivo," in dodaja: "Sodišče sem opozoril na Poročilo Vrhovnega državnega tožilstva o strokovnem pregledu dela tožilke Manje Prezelj v tej kazenski zadevi, iz katerega izhaja, da bi morala biti kazenska ovadba, do katere je prišlo na predlog 21 poslancev politične stranke SDS, zavržena."
Kdo je kriv za časovno stisko?
Po Zalarjevem nesporno državno tožilstvo, ki je je obtožni predlog vložilo pet let in pol od Škrlecevega imenovanja. »Zakaj je tožilstvo sploh vložilo obtožni predlog ter kakšnim pritiskom in vmešavanjem v predkazenski postopek s strani Janševe SDS je bilo tožilstvo izpostavljeno, bom pojasnil na javni glavni obravnavi,« obljublja Zalar in s tem dviguje napetost pred glavno obravnavo.
Javnost je alergična na počasnost postopkov na sodiščih. Govorice o zavlačevanju so se pojavile tudi pri tem postopku, v katerega sta vpletena vplivna akterja slovenske družbe. Toda Zalar pravi, da so procesna dejanja že stekla. Zataknilo se je, tako Zalar, ko je "sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Tadeja Borinc-Zebić, ki ji je bila dodeljena v delo ta kazenska zadeva, sama ugotovila, da ne more zagotoviti dolžne nepristranosti sodišča in je pri predsednici sodišča vložila zahtevo za svojo izločitev."
Sodnico dobro pozna
Za Zalarja so razlogi za izločitev prepričljivi – sodnica ga namreč dobro pozna, saj jo je kot predsednik sodišča po opravljenem razgovoru zaposlil kot pripravnico, nato pa ji je bil vrsto let v vlogi nadrejenega. "V času, ko sem bil minister za pravosodje, sem ji bil spet nadrejen, saj je kot dodeljena sodnica s polnim delovnim časom delala na ministrstvu za pravosodje. V pogosti komunikaciji na ministrstvu je bila zlasti z Boštjanom Škrlecem. Slednji je ključna priča tožilstva in obrambe v kazenskem postopku, zato bo sodnica morala še posebej skrbno pretehtati verodostojnost njegove izpovedi kot nekdanjega, prav tako sodnici nadrejenega funkcionarja,« pojasnjuje pomembne podrobnosti Zalar.
Samozaslišanje in nepristranost
Ker predsednica sodišča Nataša Kosec ni izločila sodnice, je Zalar skeptičen, da bo to prispevalo k sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Še zlasti, tako Zalar, ker bo sodnica Tadeja Borinc-Zebić s strani obrambe predlagana kot priča – sama sebe pa seveda ne more zasliševati in tudi ne odločati, ali je njeno zaslišanje potrebno. "Ustavno sodišče je v svojih odločbah večkrat poudarilo, da nepristranost pomeni, da tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid postopka in ostaja odprt za dokaze in predloge obeh strank," dovolj zgovorno zaključuje Zalar.
