Po zadnjih podatkih naj bi bil letošnji skupni pridelek koruznega zrnja le okrog 255 tisoč ton. To je v primerjavi z rekordnim pridelkom prejšnjega leta več kot četrtino manj, čeprav je bila letos s to poljščino posejana večja površina kot lani. Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje je 6,6 tone na hektar, kar je 17 odstotkov manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka, vendar še vedno 22 odstotkov več od pridelka v sušnem letu 2013. Povprečni pridelek silažne koruze naj bi bil v primerjavi s povprečnim pridelkom, doseženim v zadnjih desetih letih, kar 12,2 odstotka manjši.
Letina ameriških borovnic in malin v intenzivnih sadovnjakih naj bi bila po statističnih podatkih povprečna, letina češpelj in sliv pa prav tako pod povprečjem.
Slabše bo tudi s krompirjem
Tudi letina krompirja je v primerjavi z lansko slabša, a še vedno dobra. Skupni pridelek krompirja naj bi bil letos okrog 79 tisoč ton, kar je 7,5 odstotka manj kot lani. Poletne vremenske razmere so slabo vplivale na letino njivskih oljnic. Z oljnimi bučami je bilo posejanih 17 odstotkov manj površin kot lani, pridelek je polovico manjši od lanskega. Pridelovalci naj bi letos pospravili 2200 ton pridelka oljnih bučnic, kar je četrtina manj od desetletnega povprečja. Pričakovani letošnji hektarski donos bučnic znaša pol tone pridelka.
Več sončnic, manj soje
Sončnic je bilo na slovenskih poljih letos posejanih več kot lani, skoraj za četrtino. Zato je tudi pričakovan pridelek večji. Po hektarju bo predvidoma pridelanih 2,4 tone sončničnih semen, kar je 14 odstotkov več od povprečnega desetletnega pridelka. Površina, namenjena pridelavi soje, se je v zadnjih letih povečevala; v letu 2017 je bila kar 18 odstotkov večja kot v letu prej in 70 odstotkov večja kot pred tremi leti. Zaradi pričakovane slabše letine naj bi letošnji skupni količinski pridelek tehtal okrog 7000 ton; to je v primerjavi z dobrim pridelkom prejšnjega leta 8,1 odstotka manj.
Le 255 tisoč ton je tehtal letošnji skupni pridelek koruznega zrnja.
Vreme vplivalo na hmelj
Vremenske razmere so neugodno vplivale tudi na industrijsko poljščino hmelj. Tako naj bi slovenski hmeljarji letos sicer z nekoliko večje površine kot lani pospravili 18,4 odstotka manj hmelja kot lani. Povprečni hektarski pridelek hmelja naj bi bil 1,3 tone na hektar, to je okrog 12 odstotkov manj od povprečnega hektarskega pridelka zadnjih desetih let. Po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih bo letošnji skupni pridelek grozdja kar za 15,1 odstotka manjši od povprečnega količinskega pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. Vremenske razmere v letu 2017 so bile neugodne predvsem za pridelek rdečega grozdja. Povprečni pričakovani hektarski pridelek belega grozdja naj bi bil 5,9 tone, to je desetino manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka.
