Prvi človek evropskega dela ameriške skupine Albaugh Douglas A. Kaye, ki sicer iz Lozane vodi tudi raško tovarno kemičnih izdelkov Albaugh TKI, nekdanji Pinus, je izrazil veliko razočaranje nad nadaljevanjem politizacije postopka za podaljšanje dovoljenja uporabe herbicida glifosat v EU za nadaljnjih pet let.
Kot je ob tem dejal Kaye, je hkrati skupaj s 97 zaposlenimi v Račah odgovornim v Sloveniji hvaležen, da so bili pri četrtkovem glasovanju, na katerem so podprli podaljšanje dovoljenja, ki pa je vseeno dobilo premalo glasov, sposobni videti mimo političnih oči. "Le želel bi si lahko, da bi tudi ostale države članice in njihovi ministri imeli enako razumevanje in odločno držo," je še dodal predsednik Albaugh Europe, ki je sicer del ameriške skupine pod okriljem poslovneža Dennisa Albaugha.
Glifosat in rakava obolenja
Ob tem je Kaye postregel še z prav v četrtek objavljenimi rezultati dolgoletne raziskave o morebitni povezavi med glifosfatom in rakavimi obolenji, o katerih je na spletni strani poročal ameriški Journal of the National Cancer Institute (JNCI).
Študija med drugim ugotavlja, da pri delavcih v kmetijstvu, ki so uporabljali ta herbicid, niso ugotovili nobene zanesljive povezave med glifosfatom in rakavimi obolenji. Obstaja sicer nekaj možnosti za povečano tveganje obolevanja za akutno mieloblastno levkemijo (AML) med najbolj izpostavljenimi skupinami, vendar ta povezava po mnenju izvajalcev raziskave "ni statistično pomembna," še dodaja poročilo inštituta.
Višje cene hrane
Renata Fras Peterlin z Gospodarskega interesnega združenja fitofarmacije pa je v sporočilu za javnost opozorila, da prepoved glifosata ne pomeni samo višje cene hrane, pač pa to pomeni, da "slovenske hrane ne bo več, saj bomo povečali uvoz, slovensko pridelavo pa uničili." Prepričana je, da se brez uporabe fitofarmacevstkih sredstev pridelek lahko v povprečju zmanjša za polovico, v podnebnih razmerah, kot so v Sloveniji, pa lahko pridelek tudi v celoti izpade. Ob tem pa je izpostavila, da pri uporabi teh sredstev že sedaj velja načelo: Tako malo, kot je nujno potrebno.
Opozorila je, da se premalo se zavedamo, da nam fitofarmacevtska sredstva omogočajo pridelavo zdrave hrane. "Rastline namreč po okužbi s patogeni izločajo obrambne snovi, kot so alkaloidi, endotoksini, fitoalexini, defenzivni solanin. Obrambne snovi rastlin so pogosto genotoksične in rakotvorne ter povzročajo plodnostne motnje, motnje v razvoju zarodka in druge težave," je dejala.
Fitofarmacevtska sredstva, tako Fras Peterlinova, niso le kemikalije temveč tudi biološko aktivne snovi, osnovne snovi, feromonske vabe. Razvoj teh sredstev gre po njenem prepričanju v smer okolju in ljudem čim manj nevarnih sredstev. Zato se je v obdobju zadnjih dvajset let izbor fitofarmacevtskih sredstev v EU prepolovil.
"Kljub prepovedi glifosata, ki je dokazano varen za uporabo in ni rakotvoren, bodo pleveli ob progah, cestah, v sadovnjakih, vinogradih, dvoriščih še naprej rastli. Še naprej jih bomo v glavnem zatirali s kemičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Uporabili bomo pač druge herbicide in to več različnih herbicidov v skupno večjih dozah," je še opozorila Fras Peterlinova.
Premalo glasov
Članicam EU sicer tudi v četrtek ni uspelo doseči dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida še za naslednjih pet let. Pri glasovanju v pristojnem odboru strokovnjakov 28 članic EU v Bruslju ni bila dosežena potrebna večina. Slovenija je glasovala za. Trenutna licenca za preparat, ki naj bi povzročal raka, poteče 15. decembra.
Evropska komisija je predlagala skrajšanje veljavnosti licence z desetih na pet let, vendar pa pri glasovanju niso dosegli kvalificirane večine za obnovitev dovoljenja.
Na nasprotnih bregovih
Na glifosat leti mnogo kritik. Po eni strani je najbolj uporabljani herbicid v Evropi zelo učinkovit pri uničevanju plevela, je poceni in ima široke možnosti uporabe. A po drugi strani ga sumijo, da povzroča raka in onesnažuje okolje.
Znanstveniki si glede tveganja za raka niso enotni. Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) ga je že leta 2015 uvrstila med snovi, ki "potencialno povzročajo raka" pri ljudeh. Uprava za živila Efsa in agencija za kemikalije Echa pa sta prišli do zaključka, da razpoložljiva znanstvena dognanja ne zadoščajo za takšno oznako.
