Sicer naj ne bi šlo za nesrečo v jedrskem reaktorju, večja verjetnost naj bi bila, da je do nesreče prišlo v katerem od obratov za bogatenje jedrskega goriva ali centrov za nuklearno medicino, navedbe inštituta IRSN povzema tiskovna agencija Reuters.
Pri IRSN so v izjavi za javnost zapisali, da ne morejo natančno določiti lokacije uhajanja radioaktivnih snovi, vendar glede na vremenske razmere sklepajo, da radioaktivni oblak najverjetneje izvira iz območja med Uralom in reko Volgo. Vse torej kaže na to, da je do nesreče prišlo v Rusiji ali Kazahstanu. Direktor inštituta Jean-Marc Peres je za Reuters dejal, da medtem ko še niso stopili v stik s pristojnimi organi v Kazahstanu, so v Rusiji že zanikali, da bi bili seznanjeni s kakršno koli nesrečo na svojem ozemlju.
V zadnjih tednih je več evropskih inštitutov za jedrsko varnost zabeležilo visoke ravni rutenija-106, radioaktivnega izotopa, ki nastane ob cepitvi atomov v jedrskem reaktorju in ki v naravi sicer ni prisoten. Nizke ravni rutenija-106 so zaznali tudi v Sloveniji. Uprava za jedrsko varnost je takrat izjavila, da gre za neznan izvor tega radionuklida.
Pri IRSN ocenjujejo, da je bila količina sproščenega izotopa med 100 in 300 terabekerelov. Če bi se podobna nesreča zgodila v Franciji, pravijo, bi morali evakuirati ljudi v radiusu nekaj kilometrov od kraja nesreče. Dodajajo, da koncentracija rutenija-106, ki so jo zabeležili v Evropi, ne predstavlja grožnje za človekovo zdravje ali okolje.
