Da se bo predsednik republike zavzemal za njihove interese, pričakujejo tudi predstavniki upokojencev in mladih. Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec se zavedata, da bo pokojninska reforma potrebna in podpirata sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pričakujejo, da se bo predsednik republike zavzemal za to, da ljudje v tretjem življenjem obdobju ne bi imeli slabših pogojev, kot so jih imeli v času aktivnega dela. Kot je za STA dejal predsednik Zdusa Janez Sušnik, bo morala beseda predsednika nekaj veljati tudi tedaj, ko bo prišlo do nove pokojninske reforme, ki je zaradi demografske slike neizbežna.
Po Pahorjevem mnenju je vprašanje starajoče se družbe večdimenzionalno vprašanje, ki ga ne moremo reševati le s takšno ali drugačno pokojninsko reformo. Dejstvo je, da je vse več tistih, ki so v pokoju, in vse manj tistih, ki delajo, ugotavlja Pahor. "In ker imamo načelo solidarnosti, prihaja do distorzij, ki potem uničujejo verodostojnost in stabilnost tega sistema," je opozoril v pogovoru za STA.
Daljša življenjska doba pa po njegovih besedah prinaša tudi potrebo po storitvah, ki so bile doslej zelo omejene. Tudi če bomo imeli finančno bolj urejen sistem, to ne zadostuje za to, da bi imel človek v zrelih letih tudi tisto dostojanstvo v življenju, ki si ga zasluži, meni Pahor in dodaja, da se mora spremeniti kar nekaj dejavnikov, da bi bila starajoča se družba znosnejša za starejše ljudi.
Šarec je spomnil na ocene, da bo pokojninski sistem vzdržen le še nekaj let, zatem pa bo nujna njegova reforma. Tudi on je spomnil, da je aktivne populacije v odnosu do upokojenih čedalje manj, pokojninska problematika pa se že zdaj odraža v nizkih pokojninah. Po njegovem mnenju bo morala pokojninska reforma poskrbeti predvsem za tiste, ki šele prihajajo v to obdobje. "To bodo resni problemi," meni.
Po njegovem mnenju je tako nujno, da predsednik republike aktivno sodeluje pri iskanju rešitev. To mora po njegovih besedah storiti tako, "da posadi strokovnjake za isto mizo in najdejo možnosti, izmed katerih se je treba odločiti". A se Šarec boji, da se bo pri tem spet vpletla politika in bomo z referendumi znova prišli do popolne politizacije tega vprašanja.
Predsednik republike kot posrednik med mladimi in politiko
Mladi kot eno najbolj perečih vprašanj vidijo participacijo mladih v politiki, zato si predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl želi, da bi bil predsednik republike neke vrste ambasador, posrednik v komunikaciji med mladimi in politiko. Predsednik republike bi se moral po njegovem mnenju oglasiti tudi pri vprašanju razmer na trgu dela in na tem področju morda lahko dal spodbudo tudi z lastnimi projekti.
Aktualni predsednik poudarja, da je v sedanjem mandatu delu z mladimi posvetil ogromno pozornosti in so se v predsedniški palači vrstile različne konference in delavnice. "Hoteli smo povezati vse izkušnje in znanja v nekaj več. Mislim, da nam je to do neke mere uspelo", je prepričan Pahor. Kot predsednik je odpiral javni prostor za njihove poglede, kar je po njegovem mnenju največ, kar glede na omejene pristojnosti lahko stori, je dodal.
Šarcu se največja težava zdi veliko število prekarnih delavcev, poleg tega je med mladimi preveč določenih poklicnih segmentov, denimo na področju družboslovja. Po njegovem mnenju bi bilo treba razmišljati, da bi se ti ljudje lahko našli še kje drugje, ker se zahteve trga danes tako hitro spreminjajo, da temu niti šolski sistem ne more slediti. Po njegovi oceni je treba mladim predvsem omogočiti, da bodo prišli do stanovanj, imeli zaposlitve s socialno varnostjo in jih spodbujati k temu, da ne bodo pričakovali, da "jim bo kar vse dano".
Še nekaj vprašanj, na katera sta odgovarjala kandidata
Ali podpirate zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v javni razpravi?
Pahor: Da, pri čemer naj se nekatere odprte dileme v javni razpravi izčistijo.
Šarec: Pozitivno je, da se je zakon končno pripravil, v javni razpravi pa je treba preučiti vse predloge in pripombe različnih deležnikov in izvesti tudi simulacijo delovanja zakona v praksi. Pomembno je, da zakon predvidi vire financiranja ter da se razbremeni uporabnike in svojce. Gre za javno neprofitno službo, kjer ni možno, da bi koncesionarji ali zasebniki kovali dobičke.
Ali podpirate dvig upokojitvene starosti in podaljševanje delovne aktivnosti in če da, do katerega leta?
Pahor: Nisem prepričan, da je v tem trenutku to nujno, vendar ne nasprotujem. Menim, da je bolj kot dvig upokojitvene starosti potrebna sprememba pokojninskega sistema za prihodnje upokojence.
Šarec: Ne.
Ali podpirate sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu?
Pahor: Da.
Šarec: Podpiram sistem vzajemnosti in solidarnosti v pokojninskem sistemu.
Bi morali demografske izzive reševati s priseljevanjem tujcev?
Pahor: To se tako ali tako dogaja.
Šarec: Do neke mere da in še to predvsem pri deficitarnih poklicih, kjer se potrebuje visoka izobrazba.
Cene izrednega študija so se ponekod dvignile, na nekaterih programih dosegajo celo po več kot 10.000 evrov letno - bi morala država regulirati te cene?
Pahor: Ne.
Šarec: Da.
Podpirate zahteve organizatorjev shoda za znanost?
Pahor: Da.
Šarec: Da.
Bi moral državni stanovanjski sklad graditi več stanovanj za neprofitno najemnino? Bi podprli idejo, da bi za mlade namenili stanovanja v lasti DUTB?
Pahor: Da - za oboje.
Šarec: Stanovanjski sklad bi se moral osredotočiti samo na gradnjo neprofitnih stanovanj ter upravljanje z njimi. Strinjam se, da bi moral DUTB nameniti v različne najeme vsa svoja stanovanja za mlade posameznike, pare ali družine.
Ali podpirate znižanje starostne meje za volilno pravico na 16 let?
Pahor: Takšnemu predlogu ne bi nasprotoval.
Šarec: Ne.
