Kritični pa so bili v koalicijski SD in opoziciji, kjer so menili, da bi bilo treba storiti več.
Ministrstvo ocenjuje, da so enkratni dodatni programi za zmanjševanje čakalnih dob lani prinesli zadovoljive rezultate, čeprav so jih začeli intenzivno izvajati šele oktobra lani, je povedala državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved. Za enkratni dodatni program na tem področju v letošnjem letu so predvideli skoraj 55 milijonov evrov. Vzporedno z njim pa poteka tudi posebni vladni projekt za krajše vrste in večjo kakovost zdravstvene obravnave, je spomnila.
Namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič je poudaril, da se v Sloveniji "s to problematiko ukvarjamo absolutno predolgo." Zadevo je treba po njegovem opozorilu zelo resno zastaviti s konkretnimi ukrepi, ne pa z novimi analizami, programi in novimi obrazci.
Številne kritike
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti deluje obratno od tega, kar si želimo, čakalne vrste namreč podaljšuje, je dejal podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Dejan Klančič. Različne rešitve, denimo omejitve dela za mlade zdravnike in omejevanje podeljevanja koncesij, po njegovih besedah vodijo v manjšo dostopnost zdravstvenih storitev.
Predsednica komisije Eva Irgl iz SDS je opozorila, da je več kot 250.000 osebam, ki so v čakalnih vrstah nedopustno dolgo, kršena človekova pravica. "Treba je preiti od analiz k realnim ukrepom," je pozvala podobno kot Dolčič.
Bojana Muršič iz SD se je strinjala z Irglovo, da je število čakajočih "zastrašujoče". "Zdravstveni sistem danes ni enako dostopen za vse," je ocenila.
Toda po besedah Erike Dekleva iz SMC je "nekorektno govoriti o čakalnih seznamih, saj ti niso odraz realnega stanja." "Nekateri bolniki niso primerni ali sposobni za poseg. Nekateri ga sploh ne želijo ali pa so ga celo že opravili, pa jih niso umaknili s seznama," je dejala. S seznami po njenem mnenju "nekaj ni v redu."
