Zakon o urejanju prostora, ki so ga sprejeli s 47 glasovi za in 17 proti, bo nadomestil sedanje zakone o prostorskem načrtovanju, o urejanju prostora in o umeščanju prostorskih ureditev v prostor ter bo po besedah resorne ministrice Irene Majcen ponudil celovit nabor mehanizmov za učinkovito urejanje prostora.
Spore bo reševala novoustanovljena vladna komisija
Zakon med drugim prinaša mehanizem za usklajevanje pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru, in sicer bo v primerih, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve, mnenje podajala novoustanovljena vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva.
Med novostmi je enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena s konceptom celovitega dovoljenja. Zakon uvaja tudi institut lokacijske preveritve, prek katerega bo občina lahko prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.
Uvedel bo novo raven strateškega načrtovanja, in sicer regionalni prostorski plan, ki bo veljal na ravni razvojne regije. Občinski prostorski načrt ostaja, bo pa razbremenjen določenih vsebin - strateški del bo prešel v regionalni prostorski plan ali v občinski prostorski plan, ki bo obvezen le za mestne občine, izločila pa se bo tudi vsebina novo vpeljanega odloka o urejanju podobe naselij in krajine, ki bo urejal negradbene posege v prostor. Zakon poleg tega med drugi vpeljuje razvojne stopnje stavbnih zemljišč in njihovo evidentiranje.
Poenostavljeno do uporabnega dovoljenja
Gradbeni zakon, ki ga je DZ sprejel z 52 glasovi za in 13 proti, med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj (sedanjih soglasij), kar naj bi skrajšalo postopke. Predvidena je tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po novem ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem, katerega bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.
Večjo varnost za investitorje naj bi prineslo obvezno svetovanje na upravnih enotah še pred vložitvijo zahtev za dovoljenja, poleg tega bo mogoče dobiti predodločbo glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki bo v nadaljnjem postopku zavezujoča.
Zakon naj bi zagotovil bolj učinkovit nadzor, med drugim z uvedbo obveznosti prijave začetka gradnje, pri kateri bo treba predložiti projekt za izvedbo ter o začetku del seznaniti inšpekcijo in upravne organe, poleg tega naj bi bila zagotovljena večja aktivnost nadzornika gradnje. Za nadzor gradnje objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, bodo po novem pristojne občinske inšpekcije.
Možnost legalizacije
Gradbeni zakon prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj - za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, pri čemer bo moral lastnik med drugim plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Mlajše objekte, ki so bili zgrajeni do uveljavitve zakona, bo mogoče legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.
Z zakonom o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki je dobil 52 glasov za in 12 proti, regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega zakona o graditvi objektov izločajo v poseben zakon. Med drugim opredeljuje štiri regulirane poklice - pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec - ter določa pogoje za pridobivanje licenc in opravljanje dejavnosti.
