Zahtevo za ustanovitev te komisije je vložila skupina poslancev SMC po tistem, ko je komisija DZ, ki preiskuje vzroke za nastanek bančne luknje, v dokumentih odkrila, da je iranski državljan v NLB odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke, pri tem pa naj bi opral približno milijardo dolarjev.
Sumljivi posli v poslovalnicah ob meji
Ravno v času, ko je zasliševala nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, pa je italijanski poslovni časnik Il Sole 24 ore razkril, da naj bi tudi Novo KBM uporabili za pranje denarja iz nezakonitih poslov. V njenih poslovalnicah v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici naj bi sumljive posle opravljali italijanski državljani.
Zato je komisija za preiskavo suma pranja denarja v NLB konec septembra DZ predlagala razširitev obsega preiskave na plačilni promet s tujino oziroma plačila prek Nove KBM. Ta se bo po predlogu komisije, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), osredotočila na preiskavo tega področja od začetka leta 2008 do 21. aprila 2016. S tem predlogom se je DZ danes seznanil in razširitev odredil.
Vzporedno voditi dve preiskavi. Smiselno ali ne?
Möderndorfer je danes predlog razširitve argumentiral z besedami, da bi bilo smiselno obe preiskavi voditi vzporedno, saj se ugotavljanje tako politične odgovornosti ter odgovornosti državnih organov ter ustreznosti zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, v obeh primerih prepletata. Poleg tega je preiskovalna komisija o sumih pranja denarja v obeh takrat večinsko državnih bankah po njegovih besedah pred zahtevno nalogo, da obe preiskavi konča do konca tega mandata.
Opozicijska SDS medtem ocenjuje, da bi komisija s tem rada zameglila primer NLB. Branko Grims (SDS) je danes spomnil na razsežnosti sumov pranja denarja v NLB, ki naj bi služil financiranju iranskega jedrskega programa. V zadevi NLB gre po njegovih besedah za milijardo dolarjev, po nekaterih podatkih celo milijardo evrov, v primeru Nove KBM pa naj bi bile številke nekaj milijonov.
Nepotrebna se mu zdi že sama Möderndorferjeva komisija, saj je po njegovem prepričanju odgovornost tistih, ki so bili takrat o dogajanju obveščeni, pa niso ukrepali, jasna, DZ pa jo je ugotovil s potrditvijo ugotovitev vmesnega poročila bančne preiskovalne komisije DZ in posebnega poročila komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
V koaliciji so stopili v bran razširitvi. Möderndorfer je v imenu poslanske skupine SMC kot razlog navedel, da je, kadarkoli obstaja sum, še posebej v mandatu, ko že imamo preiskovalno komisijo, ki obravnava pranje denarja, dolžnost DZ, da obravnava takšne primere in pride do končnih ugotovitev.
Komisija za preiskovanje sumov pranja denarja v NLB je sicer že opravila začetna t. i. ekspertna zaslišanja. Pred njo sta nastopila strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič in nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo, ki je urad vzpostavljal in ga vodil do konca januarja 2006.
Slednji je ocenil, da je v primeru NLB bil Iran na črni listi držav, kjer mehanizmi za preprečevanje pranja denarja niso vzpostavljeni, in bi morala NLB takoj, ko je iranski državljan stopil v banko, poslovni odnos obravnavati kot visoko tvegan in ga dnevno spremljati.
V primeru Nove KBM pa je šlo za Italijo, ki ni na tem seznamu, a v tem primeru ne bi bilo prvič, da bi italijanski državljani izrabili obmejne poslovalnice bank. A banka bi morala zaznati, da državljani iz iste države opravljajo posle po istem vzorcu. Hauc je v DZ priznal, da je bilo stanje na tem področju, ko je prišel v Novo KBM, slabo.
