Odpiranje sarkofaga ob pomoči manjšega bagra, ki ga je spremljalo kar nekaj radovednežev in fotografov, je razkrilo skelet, a brez grobnih pridatkov.
Po Horvatovih besedah je grob iz časa, ko je že prevladovalo krščanstvo, to pa je narekovalo skeletni pokop. Krščanstvo je sicer po njegovih besedah na več načinov poseglo v to sfero življenja, z njim se je nehal običaj prilaganja grobnih pridatkov.
Do tedaj pa so pokojnikom na pot v onostranstvo dali zraven hrano, pijačo, denar in pa njihove najljubše ali najlepše predmete. Iz teh predmetov lahko arheologi po Horvatovih besedah marsikaj razberejo o pokojniku, od tega, kako je živel, do tega, s čim se je ukvarjal. Spomnil je, da so denimo pred letom ali dvema našli grob zdravnice oziroma ženske, pri kateri so na podlagi predmetov, ki so bili v grobu, lahko ugotovili, da se je v času življenja verjetno ukvarjala z zdravilstvom.
Zdaj je na vrsti dokumentiranje, nato dvig vsebine oz. kostnih ostankov in njihov prenos v muzej. Sledil bo izkop ostalega terena ter na koncu dvig samega sarkofaga, ki ga bodo prav tako prepeljali v muzej.
Slabše ohranjeni
Preostali sarkofagi, ki so jih na Gosposvetski cesti odkrili doslej, so bili po Horvatovih besedah precej, nekateri pa celo popolnoma uničeni, našli pa so tudi več razbitih kosov sarkofagov. "Če bi bilo vse tako, kot naj bi bilo, pa bi zdaj imeli tukaj 20 ali še več sarkofagov," je dodal Horvat.
Nad antično plastjo je na arheološkem najdišču na Gosposvetski cesti po Horvatovih besedah nekaj cestišč iz mlajših obdobij pa vse tja do 19. stoletja. Najmlajši poseg na tem delu, ki je tudi naredil največjo škodo arheološkim ostankom iz antike, pa je iz leta 1948, ko so tukaj položili vodovodno cev ter pri tem uničili lepo število sarkofagov, podobnih temu, ki so ga odprli danes. Ta je, kot je poudaril Horvat, imel srečo, da leži nekaj vstran od te trase, zato se je tudi ohranil.
Dve vpadnici v Emono
Sicer pa gre po Horvatovih besedah za zelo zanimivo lokacijo v arheološkem smislu, saj sta se na tem mestu stikali dve vpadnici, ki sta v Emono vodili s severa. In kot je bilo za rimske čase običajno, je ob njiju ležalo pokopališče. "Vsak, ki je prihajal v mesto, se je tako, preden je vstopil v mesto živih, najprej srečal s svetom mrtvih," je povedal ter dodal: "Je pa seveda skeletni grob zanimiv za antropologe, ki lahko z analizami okostja ugotovijo, kako je pokojnik živel in tudi zakaj je umrl."
Arheološka izkopavanja na polovici cestišča, kjer izkopavajo trenutno, bodo predvidoma potekala do sredine oziroma do konca novembra. Ko bo urejen ta del cestišča, pa bodo sledila še arheološka izkopavanja na drugi polovici cestišča.
V MGML ob izkopavanjih organizirajo tudi javna vodstva po arheološkem terenu. Zanimanje zanje je po Horvatovih besedah izjemno.
