Devet kandidatk in kandidatov za položaj predsednika republike se danes približujejo "ciljni ravnini". Natančneje, že odštevajo ure, ki jih ločijo od predvolilnega molka in zaključka uradne volilne kampanje. Kako prepričljivi so bili v zadnjem mesecu ali več, bo znano v nedeljo, ko bo tudi jasno, ali se bodo volivci na volišča podali tudi v drugo, v drugem krogu predsedniških volitev.
Tudi na portalu Novice Svet24.si te dni preverjamo, kdo od kandidatov se zdi našim bralkam in bralcem najprimernejša izbira za predsednika države. Rezultate ankete si lahko ogledate na naši podstrani, kjer lahko še vedno oddate svoj glas. Morda pa vam pri odločitvi o najbolj primernem kandidatu pomagajo prev odgovori na vprašanja, ki ste jih z našo pomočjo sami zastavili kandidatom.
Obljubili smo namreč, da bomo besedo oziroma možnost vprašanja predsedniškim kandidatom dali tudi vam, našim bralcem. Izbor vprašanj smo v torek res posredovali po elektronski pošti vsem volilnim štabom. Prejeli smo odgovore štirih kandidatov - Marjana Šarca, Angelce Likovič, Suzane Lare Krause in Romane Tomc -, medtem ko so nam iz štaba Maje Makovec Brenčič v sredo sporočili, da kandidatka odgovore pripravlja in da nam jih posredujejo v najkrajšem možnem času: do danes do 12. ure jih žal nismo prejeli. Opravičili so se nam iz Zedinjene Slovenije. Danes so sporočili, da je njihov kandidat za predsednika Republike Slovenije, Andrej Šiško v sredo zbolel. "Ima vročino, glavobol in težave z dihanjem, zato vam žal ne more odgovoriti na vaša vprašanja. S skrajnim naporom se je udeležil včerajšnjega soočenja kandidatov, po vrnitvi domov pa se mu je stanje ponovno poslabšalo," so sporočili. Od ostalih treh kandidatov odgovorov nismo prejeli.
Vabimo vas, da si preberete odgovore štirih kandidatov na vaša vprašanja. Odgovori kandidatov so razvrščeni po vrstnem redu: tisti, ki je prvi odgovoril, ima odgovor uvrščen tik pod vprašanjem. Prejetih odgovorov nismo urejali lektorsko ali vanje drugače posegali.
1. Ker dejanja govorijo glasneje od besed in ker dopušča predsedniški položaj omejeno izvršilnost, bralce zanima, kaj ste doslej – konkretno – storili oziroma pripomogli k temu, da bi ljudje bolje živeli. Vprašanje se predvsem dotika kandidatov, ki so doslej že zasedali pomembne politične funkcije.
MARJAN ŠAREC: Kot župan občine s 30.000 prebivalci se z različnimi problemi posameznikov ali skupin soočam vsakodnevno, poleg rednih obveznosti, ki jih imamo na Občini. V sedmih letih, odkar sem župan, smo veliko postorili na vseh področjih (turizem, spodbujanje podjetništva med mladimi, zadostno število mest v vrtcih, izgradnja sodobne osnovne šole in prenova šol, šport, kultura, socialne pomoči, neprofitna stanovanja, domska oskrba, ceste, vodovodna in kanalizacijska infrastruktura, ipd.) in se ažurno odzivali na naravne nesreče, ki so prizadejale Občino Kamnik. Napisano dokazujejo tudi zadnje lokalne volitve, ko so mi volivke in volivci prvič v zgodovini kamniških lokalnih volitev v nedeljo, 5. oktobra 2014, s skoraj 64 odstotki podpore podelili drugi mandat za vodenje Občine Kamnik v mandatnem obdobju 2014 – 2018. Moja lista pa je dobila 14 od 29 občinskih svetnikov.
ANGELCA LIKOVIČ: Ko sem bila ravnateljica, sem vedno prisluhnila otrokom, učiteljem, staršem in smo skupaj reševali probleme.
SUZANA LARA KRAUSE: Slovenska ženska zveza pri SLS je v času mojega predsedovanja zbirala oblačila za družine v stiski, pozvale smo tudi k celostni ureditvi pravic invalidnih oseb. Zasebno pa spremljam zgodbe ljudi v stiski in pošljem paket, ko lahko pomagam. Ljudem veliko pomeni, ko začutijo, da njihove besede niso naletele na gluha ušesa.
ROMANA TOMC: Sicer nisem človek, ki bi se hvalila s svojimi dosežki, vendar pa moram povedati, da smo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, ko sem bila državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, naredili pomembne premike na področju evropskega trga dela in zaposlovanja. Do obisti poznam slovenski socialni in pokojninski sistem, sodelovala sem pri uresničevanju predlogov za spremembe pokojninskega sistema ter delovno-pravne zakonodajo. Zavedam se, da je slovenski pokojninski sistem vzdržen le še za nekaj let, tako da je ponovno treba pristopiti k celoviti reformi. Poseben izziv so mi v času poklicne kariere predstavljala tudi pogajanja s socialnimi partnerji ter sodelovanje s civilno družbo in različnimi interesnimi skupinami, skupaj smo vzpostavili temelje dobremu socialnemu dialogu, kjer so bili vključeni vsi partnerji. Bila sem tudi direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, kjer sem se dnevno srečevala s problematiko izobraževanja in zaposlovanja mladih in sem tudi predlagala več različnih ukrepov za izboljšave na tem področju. Kot evropska poslanka sodelujem pri oblikovanju zakonodaje, ki zadeva vse državljane.
2. Kaj boste storili, če izgubite na predsedniških volitvah?
MARJAN ŠAREC: Nič posebnega. Nadaljeval bom svoje delo na Občini in preživel več časa s svojima hčerkama in ženo. Življenje bo šlo naprej.
ANGELCA LIKOVIČ: Do zadnjega se bom borila proti smrtni kazni za nerojene otroke.
SUZANA LARA KRAUSE: Ostala bom politično aktivna, ker mi ni vseeno in verjamem, da je čas, da priložnost dobijo tudi mladi. Seveda se bom spet posvetila tudi svojemu delu, saj se je v času kampanje nabralo kar nekaj računov.
ROMANA TOMC: V to predsedniško tekmo sem vstopila z mislijo na zmago, ne na poraz.
3. Kolikšna bi morala biti po vašem mnenju plača predsednika države? Konkretne številke, s specifikacijo, ali gre za bruto ali neto znesek.
MARJAN ŠAREC: Plača, ki jo dobiva predsednik, je primerna za slovenske razmere. Če se ne motim, je višina bruto plače predsednika 5.301,72 €.
ANGELCA LIKOVIČ: Jaz sem se plači predsednice države odpovedala in jo bom namenila za družine v stiski.
SUZANA LARA KRAUSE: Plača predsednika države je povsem ustrezne višine glede na njegovo vlogo in ekonomske razmere Republike Slovenije.
ROMANA TOMC: Plača predsednika republike kot je sedaj določena, je povsem ustrezna.
4. Ali bi na predsedniškem položaju razmišljali s svojo glavo ali bi se pri odločitvah zanašali predvsem na svetovalce? Kakšen odnos bi imeli s predsednikom vlade, kako bi (v okviru zakonskih pooblastil) sodelovali z njim ali njo v dobro ljudi?
MARJAN ŠAREC: Vedno razmišljam s svojo glavo, a se posvetujem tudi z ljudmi, ki imajo strokovna znanja in jim zaupam. Odločitve pa sprejmem sam in za njimi tudi stojim ter prevzemam odgovornost. Tako predsednika/co vlade kot celotno vlado in tudi parlament bom spoštoval, z njimi sodeloval, a se zavedal, da so moja prioriteta ljudje in skupno dobro ter pogled v prihodnost. Z njimi se bom posvetoval o vseh pomembnih temah za državo, tudi pri imenovanjih ljudi na različne funkcije, ki so v domeni predsednika republike. Odločitve bodo moje in bodo temeljile na podlagi strokovnih argumentov, ne na podlagi političnih ali celo ozko interesnih.
ANGELCA LIKOVIČ: Cela Slovenija ve, da razmišljam s svojo glavo. Seveda je treba sodelovati.
SUZANA LARA KRAUSE: Nihče ni vseved, zato pri svojem delu predsednik potrebuje svetovalce, ki morajo biti strokovno podkovani. Predsednik se ob tem, ko sprejema njihove predloge, mora zavedati, da njegove odločitve vplivajo na podobo in položaj Slovenije v mednarodnem okolju ter tudi na uspeh državljanov. Odnos s predsednikom vlade in drugimi vejami oblasti mora voditi prizadevanje za dobrobit naroda, ki je vsekakor nad političnimi interesi.
ROMANA TOMC: Zavedam se, da je predsednik republike izvoljen od ljudi in da dela za ljudi, zato bi tudi odločitve, ki bi jih sprejemala, sprejemala v duhu, da so dobre za ljudi. Slogan moje kampanje je spoštujmo in sodelujmo, kar pomeni spoštovanje in sodelovanje tudi s tistimi, s katerimi stališči si politično morda nismo blizu. To velja tako za poslanke in poslance, kot tudi predsednika vlade. Seveda bi pri svojem delu imela svetovalce, ker vem, da ena glava ve veliko, toda več glav več ve, bi se pa na koncu odločila sama, saj za svojimi odločitvami stojim z vso odgovornostjo.
5. Zakaj v Sloveniji ne želimo videti pozitivnih zgodb? Zakaj se tudi v času kampanje “pere umazano perilo”, ki z opravljanjem predsedniške funkcije ni povezano?
MARJAN ŠAREC: Tudi sam bi si želel več pozitivnih zgodb v kampanji. A umazana kampanja je že naša folklora. Največ lahko k vsebinski volilni kampanji pripomorejo mediji s svojimi vprašanji, analizo preteklega dela kandidatov na svojih področjih, predvsem dela aktualnega funkcionarja, ki ponovno kandidira.
ANGELCA LIKOVIČ: Umazano perilo je treba oprati. To ve vsaka mama. Mogoče tega ne ve kakšen moški, ki misli, da se doma vse samo naredi.
SUZANA LARA KRAUSE: To se sprašujem tudi jaz. Sloveniji moramo vrniti dostojanstvo, vrniti moramo ponos, pogum, nasmeh in prihodnost. Politika se mora nehati ukvarjati sama s sabo in začeti delati za ljudi.
ROMANA TOMC: Tudi sama bi si želela vsebinsko kampanjo, kjer bi kandidati lahko predstavili svoje poglede in stališča na različne družbeno pereče teme, ki se tičejo nas vseh. Sama sem sicer že dolgo časa v politiki, a nimam nekega nahrbtnika na sebi, kot ga imajo nekateri drugi izmed kandidatov. Kadar gre v medijskem prostoru za podtikanja, umetno ustvarjanje afer, temu odločno nasprotujem, kadar pa se pogovarjamo o stvareh, ki bi jih ljudje, ki so zasedali položaje, morali narediti, pa jih niso, kot je to v primeru gospoda Pahorja in milijardnega pranja denarja v NLB, pa je prav, da tudi o takšnih temah teče razprava.
6. Predsednik ali predsednica RS ni moralna avtoriteta, ampak “integrativni faktor” Slovenije in vseh njenih prebivalcev. Kako boste zagotavljali integrativno držo in pravičnost pred prebivalci Slovenije in mednarodno skupnostjo?
MARJAN ŠAREC: Namen vsake skupnost je sodelovanje in povezovanje za uresničevanje skupnega cilja vseh članov skupnosti. Skupni cilj pa je blaginja ljudi in ohranjanje narave. Ko se bo politika, ki je zastopnik ljudi, ponovno zavedala, da je njen osnovni namen in s tem smisel njenega delovanja, da v sodelovanju z vsemi družbenimi skupinam zagotavlja blaginjo naroda in varovanje narave ter bo vsak delal, za kar je bil imenovan, bomo postali država, ki nikogar ne pusti zadaj. Ta cilj lahko dosežemo samo na način, da resnično iskreno začnemo sodelovati in povezovati vse potenciale, ki jih imamo v državi. Naloga predsednika je vsekakor tudi povezovanje in promoviranje sodelovanja, kar bom delal.
ANGELCA LIKOVIČ: Z delom po 10 Božjih zapovedih. Te so zame vodilo v življenju.
SUZANA LARA KRAUSE: Predsednik mora poslušati in slišati glas ljudi ter ga prenesti tja, kjer se sprejemajo odločitve. Prizadevati si mora za zaščito vsega, kar je narodu sveto: človekove pravice, varnost, družina, tradicija, enakopravnost. Z zavedanjem vsega tega mora suvereno predstavljati svojo državo v mednarodni skupnosti in obenem vedno biti odprt za nove priložnosti za Slovenijo.
ROMANA TOMC: Ne strinjam se s trditvijo, da predsednik republike ni moralna avtoriteta. Sama menim, da je in da lahko prav s svojimi dejanji, stališči, zgledom, zavzemanjem za tisto, kar je pravično in kar je prav, naredi največ za svoj narod. Tudi pred mednarodno skupnostjo lahko predsednik republike z vsem svojim dostojanstvenim delovanjem ohranja kredibilnost države. Predsednik države svoje domovine, če mu je mar za njo, ne sme ponižati na raven instagram všečkov.
7. Kako boste odgovarjali na pobude in vprašanja, ki vam jih bodo predlagali in zastavljali Slovenci? Ali sploh boste oziroma ali odgovarjate na določene pobude v zvezi s strateškim razvojem potencialov Slovenije?
MARJAN ŠAREC: Enkrat mesečno bom povabil državljanke in državljane, da se oglasijo pri meni s svojimi problemi. Vsak problem bom skrbno preučil in se zavzemal za morebitno rešitev. Seveda bom reševanje problema tudi spremljal.
Glede nadaljnjega razvoja naše države pa mi je povsem jasno, da lahko samo razvojno uspešna država sama ustvarja svojo prihodnost in s tem ohranja svojo suverenost. Velikost naroda in države tukaj ne igra vloge. Vlogo igra srčnost in znanje naših ljudi. Srčnosti, znanja in idej imamo v Sloveniji veliko. Slovenija ima vse predpogoje, da postanemo razvojno uspešni, čim bolj samooskrbni s hrano in energijo, trajnostno naravnani in država, ki vlaga v znanje, raziskave in razvoj. Vse pa je odvisno od nas samih ali bomo sledilci velikih ali kreatorji svoje usode. Jaz stavim na kreatorje.
Pred kratkim smo sprejeli vizijo Slovenija 2050, v kateri je med drugim zapisano, da nam priložnosti za delo ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva. Na podlagi te vizije in različnih sprejetih strategij na področju razvoja naše države, tudi upoštevanje velikih sprememb, ki jih prinaša 4 industrijska revolucija, bom zahteval od odgovornih, da se sprejeto tudi uresničuje, da besede postanejo dejanja. Poleg tega bom organiziral redna srečanja stroke in predstavnikov vlade na to temo s ciljem, da se postavijo konkretni temelji za uresničitev zapisanega.
ANGELCA LIKOVIČ: Cela Slovenija ve, da sem za dialog in sodelovanje. Žal to pogrešam pri sedanji politični eliti.
SUZANA LARA KRAUSE: Pobude in vprašanja je treba sprejeti in slišati. Vedno bom pripravljena sodelovati z vsemi, ki imajo dobre ideje, kako Slovenijo narediti bolj uspešno in konkurenčno, ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo. Pomembno je, da so rešitve kakovostne.
ROMANA TOMC: Naj povem, da že v sami kampanji prejemam ogromno vprašanj, tako od medijev, kot od različnih civilnodružbenih gibanj, društev, pa tudi posameznikov, ki se jim godi krivica. Zagovarjam misel, da mora vsak, ki postavi konkretno vprašanje, prejeti tudi odgovor in tako se resnično trudim, da na vsa ta različna vprašanja tudi odgovorim. Morda se kdo z mojimi mnenji, prepričanji ne strinja, in nič hudega, če se ne, imamo pač različna mnenja, toda ob spoštovanju in sodelovanju je vedno mogoče najti neko skupno rešitev. Temu, da bom odgovarjala vsem, bom sledila tudi kot predsednica republike. Ker menim, da mora biti urad predsednika republike odprt vsem ljudem, in ker sem prepričana, da mora predsednik delati za vse ljudi, bom uvedla drugačne dneve odprtih vrat. Enkrat mesečno bom za en dan na voljo našim politikom, za kakršnakoli vprašanja. Druga stvar, ki si jo želim pa je, da bi urad predsednika približala tudi ljudem, ki ne morejo v Ljubljano.
8. Kaj boste naredili, da boste kot predsednica oziroma predsednik pomagali zagotoviti enakopravnost vseh državljanov, ne glede na njihov materialni in družbeni položaj? Kako boste skrbeli za malega človeka?
MARJAN ŠAREC: V Sloveniji, če želimo postati normalna država, morajo pravila, ki smo jih določili, veljati za vse enako. To bom odločno zagovarjal in zahteval, da se to tudi striktno spoštuje.
ANGELCA LIKOVIČ: Pri nas imamo elito, ki ji je dovoljeno vse. Vsi ostali smo bolj ali manj prikrajšani mali ljudje. Moramo se povezati in zamenjati preveč pogoltno in krivično elito, ki skrbi predvsem zase, za svoje sorodnike in prijatelje.
SUZANA LARA KRAUSE: Prednostno je treba razviti pravno državo in področje sociale, da bodo sodni mlini mleli za vse enako in da bo dosledno spoštovana enakopravnost ter vsi dogovori, ki jih sprejmemo. Glas malega človeka bom prenesla tja, kjer se sprejemajo odločitve, saj mi za ljudi ni vseeno.
ROMANA TOMC: Predsednik republike nima veliko formalnih pristojnosti, lahko pa je moralna avtoriteta, zgled, neke vrste smerokaz za to, katere teme so v družbi pomembne ali pa jim je treba nameniti več pozornosti. Sama bom zagotovo glas tistih, ki jih je prizadela krivica.
9. Kako boste zagotovili uravnoteženost zastopanja ustavnih sodnikov glede na njihovo politično usmeritev?
MARJAN ŠAREC: Nisem zagovornik politične uravnoteženosti. Zame je pri izbiri kandidatk in kandidatov za vidne funkcije, tudi za ustavno sodišče, pomembno predvsem znanje, izkušnje, zrelost, preteklo delovanje, integriteta in odgovornost. Glede imenovanj se bom posvetoval s strokovno javnostjo in seveda politiko, ki o imenovanjih na koncu odloča. A odločitev o imenovanju bom na podlagi zgoraj naštetih meril sprejel avtonomno, brez političnega ali interesnega vmešavanja ter tudi za ceno večkratne ponovitve glasovanja v Državnem zboru. Zavračanje strokovno utemeljenih predlogov v DZ ni znamenje predsednikove šibkosti, temveč predsednikove hrbtenice. Politična uravnoteženost pred strokovnostjo nas je pripeljala do nefunkcionalne Komisije za preprečevanje korupcije.
ANGELCA LIKOVIČ: Tako, da bom predlagala take strokovnjake, ki spoštujejo našo svetlo prihodnost. To pomeni, da spoštujejo pravico do življenja, temeljne pravice otrok, pomen mame in očeta ter starih staršev. Če bomo imeli take ustavne sodnike, se nam dobro piše.
SUZANA LARA KRAUSE: Strokovnost je najpomembnejše merilo pri imenovanju ustavnih sodnikov, saj morajo delovati za vse enako in v skladu z Ustavo RS.
ROMANA TOMC: Ustavni sodniki bi morali biti izbrani po najvišjih kriterijih, ker gre za najvišje avtoritete. Pri izboru kandidatov za ustavne sodnike, pa tudi za kandidate za druge funkcije, ki jih imenuje predsednik, me bodo vodile ustavne norme in zakonodaja, izjemno pomembna je strokovna kredibilnost posameznega kandidata, njegov ugled in strokovna avtoriteta v družbi, prav tako pa tudi spoštovanje človekovih pravic.
