Novice Svet24

Kako bi opredelili prekarnost? Katere vrste zaposlitev so prekarne?

Borut Pahor: "Prekarnost bi opredelil kot obliko dela, ki ima drugačne lastnosti kot delo za nedoločen čas za polni delovnik, pa tudi kot delo za določen čas.Negotov je delovni čas – glede dnevne in tedenske razporeditve, pa tudi glede trajanja. Negotova so plačila za opravljeno delo, ki so praviloma nižja od plačil redno zaposlenim delavcem. Takšno delo ne prinaša pravic ne v odnosu do delodajalca ne v odnosu do države, zato je negotova tudi posameznikova socialna varnost. Kot prekarne bi lahko šteli vrste zaposlitev, ki  delavca silijo v absolutno podrejenost delodajalcu.«

Prispevek je nastal v sodelovanju s spletnim portalom Skozi oči prekariata, ki se ukvarja s vse večjimi problemi prekariata.

Marjan Šarec: "Osnovni problem prekarnosti je, da ne zagotavlja osnovne eksistenčne gotovosti. Kot prekarec ne veš, kako dolgo boš še imel delo, poleg tega pa na noben način ne moreš dobiti kredita, s katerim bi si lahko zagotovil osnovno samostojnost. Težava prekarnosti je v tem, da se je politika danes ne loteva resno."

Romana Tomc: "Gre za občasne ali začasne in negotove zaposlitve, ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite in ne upoštevajo evropskih in nacionalnih delovno pravnih standardov. Menim, da nobeno pravno razmerje ne moremo vnaprej označiti kot tisto, ki je tipično prekarno. Vendar se kaže, da se prekarnost pogosto skriva v statusih samozaposlenosti in pri nekaterih drugih civilnih pogodbah."

Boris Popovič: "Kot prekarno bi lahko imenovali delo za določen čas, delo za skrajšan delovni čas, pa tudi študentsko delo. Se pravi, da gre za dela pri katerem rednega delovenga razmerja ni, poleg tega pa delodajalec ne vplačuje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Skratka, ljudje, ki se znajdejo znotraj prekarnosti, so prikrajšani na več načinov. Je pa treba poudariti, da so lahko tovrstne bolj fleksibilne oblike dela, ki sicer niso opredeljene tako podrobno kot delo za nedoločen čas, kljub temu za delavca v posameznih primerih celo ugodne. Sem pa prepričan, da bi, glede na geopolitično okolje, v katerem živimo in na položaj, ki ga imamo znotraj Evrope, prekarnost lahko enostavno odpravili."

Bobo

Andrej Šiško: »Prekarno delo je netipična, nestabilna oblika zaposlitve, običajno za krajši čas, ki prekarcem tudi ne zagotavlja plačila za človeka dostojno življenje. Poleg tega tudi nimajo zagotovljene ustrezne socialne varnosti, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, letnega dopusta, malice, regresa, prevoznih stroškov na delo ipd.

Skratka gre za očitno in načrtno zmanjševanje delavskih pravic ter za izkoriščanje oziroma celo suženjstvo. Med prekarno delo lahko uvrstimo podjemno delo, agencijsko delo, študentsko delo, delo s skrajšanim delovnim časom, delo za določen čas, lahko tudi avtorske pogodbe, je pa res, da v vseh naštetih primerih ni nujno, da gre ravno in izključno za prekarno delo.«

Suzana Lara Krause: »Problem prekarnega dela je zmanjšanje zaščite delavcev s strani države, večja osebna odgovornost za delo in večja negotovost materialnega stanja. Prekarni delavec ne sme zboleti in če je ženska, se težje odloči za otroka.«

Bobo

»Vedno več ljudi je zaposlenih v različnih oblikah prekarnega dela. Najbolj sporno se mi zdi, da sam Zavod RS za zaposlovanje to še vzpodbuja, med prvimi vprašanji svetovalca vsakemu iskalcu zaposlitve je namreč tudi vprašanje: »Ali se lahko samozaposlite?« Suzana Lara Krause

Maja Makovec Brenčič: »Prekarnost kot pojem zajema nestabilne oblike dela. Gre za slabo plačane in negotove zaposlitve, ki so čedalje pogostejše, kar nas vodi v razmislek o tem, kako take ljudi zaščititi. Pojavljata se dve vrsti razumevanj prekarnosti. Po širši so prekarne vse tiste oblike dela, ki ne ustrezajo polni zaposlitvi oziroma zaposlitvi za nedoločen čas. Po ožji pa gre za tiste zaposlitve, ki so v celoti prepuščene trgu.«

Angelca Likovič: »Rekla bi, da je prekarnost moderna oblika suženjstva. Izraza ljudje po večini ne razumejo, zajema pa tiste vrste zaposlitev, ki so po naravi podobne delu za določen čas, nudijo pa dejansko še manj gotovosti.

Delodajalci lahko pri prekarnih oblikah zaposlitev delavce takoj odpustijo, kar je katastrofa. Že pri delu za določen čas gre za pritisk in povzročanje stresa, je pa v tej obliki delodajalec vsaj do določene mere vezan k spoštovanju dogovorjenih rokov. Prepričana sem, da bo prišlo do velikih problemov, če prekarnosti pri nas naposled ne bomo omejili.«

Ljudmila Novak: »Kot prekarno bi opredelila negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost, ki delavcu ne zagotavlja socialnih pravic. Niti tistih izhajajočih iz zdravstvenega niti tistih izhajajočih iz pokojninskega zavarovanja.«

Ali prekarnost v Sloveniji po vašem mnenju predstavlja dejanski problem?

Borut Pahor: »Prekarnost pri nas je problem. Delo ima več razsežnosti. Ena od njih je, da z njim človek sebe izpolni, se razvija in napreduje. Druga je, da pri delu vstopa v odnose z drugimi, ki ga bogatijo in mu prinašajo občutek pripadnosti neki skupnosti, kolektivu ali poklicni skupini. Tretja je, da delo praviloma prinaša zaslužek, ki omogoča preživetje ali celo udobno življenje ter izpolnitev pričakovanj in želja. Družba, v kateri zaposlovalci to zagotovijo samo sebi, ne pa tudi iskalcem zaposlitve oziroma zaposlenim, je neenaka in nepravična družba.«

Bobo

Marjan Šarec: »Vsekakor. In še večji problem bo predstavljala v prihodnosti. K temu bodo prispevale tri stvari. Na kratki in srednji rok to, da je izobrazbena struktura ljudi neuravnovešena. Se pravi, da je ponudba družboslovcev, pa tudi nekaterih umetnostnih poklicev, velika, gospodarstvo pa potrebuje tehnično izobražen kader.

Na dolgi in srednji rok pa bosta k povečevanju prekarnosti prispevala predvsem globalizacija in ozek, na nek način kratkoviden pogled delodajalcev. Zdi se, da živimo v času, ki je v mnogo čem zelo podoben tistemu, v katerem je živel Charles Dickens. Ljudje sicer ne kopljejo v neskončnih rudnikih, kot so jo kopali tedaj, je pa odnos do njih v več ozirih enako suženjski. Lastniki podjetij se sprašujejo, čemu bi posameznika na določenem mestu zaposlili za nedoločen čas, če ga, kot prekarca, lahko plačajo manj, odpustijo pa takoj, ko ga več ne potrebujejo. S kančkom sarkazma bi lahko rekli, da je to približno tako, kot s pridelavo kokoši. Da človeka, ki si zlomi nogo, zamenjajo in izločijo, na enak način, kot to počno rejci perutnine, ko na hitro izločijo kokoš, ki ima zlomljeno nogo, ker za njih pač ni profitabilna. S podjetji, ki razmišljajo na ta način, imamo izkušnjo tudi na občini. Pred kratkim smo razveljavili pogodbo z, na razpisu izbranim gradbenim podjetjem, ker to podjetje ne svojim delavcem ne podizvajalcem ni plačevalo prispevkov.

Bi pa rad opozoril, da je prekariat pravzaprav le vrh ledene gore. Oziroma zgolj najbolj ostra manifestacija tega, kaj sistem, v katerem živimo, razume kot relevantno. Tendence podcenjujočega odnosa do dela se vidijo tudi v rednih zaposlitvah, ki marsikje ne zagotavljajo dostojne plače. Mislim, da gre za kompleksen, ponotranjen problem, s katerim bomo imeli še veliko preglavic.«

Romana Tomc: »Da, vendar to ni značilno samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale države EU. Podatki kažejo, da se je zaposlenost v Sloveniji v primerjavi z letom 2008 zmanjšala v vseh kategorijah v realnem sektorju. Povečalo pa se je število samostojnih podjetnikov. Delodajalci namesto rednih zaposlitev raje sodelujejo z zaposlenimi, ki so samostojnimi podjetniki in na ta način znižujejo svoje stroške.

Dejstvo je, da delodajalci v želji po večjem dobičku iščejo možnosti za znižanje stroškov, te pa skušajo znižati predvsem na račun zaposlenih. Glede na to, da so stroški dela v Sloveniji nadpovprečno visoki, je prav gotovo tudi država posredno odgovorna za to, da delež prekarnih zaposlitev v zadnjih letih narašča.«

Bobo

»Zakonodaja v Sloveniji je zelo jasna. Zakon o delovnih razmerjih natančno opredeljuje, kdaj mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Če se pravila kršijo, potem je zagotovo država s svojimi inšpekcijskimi službami dolžna ukrepati.« Romana Tomc

Boris Popovič: »Je, seveda je. Je pa potrebno vedeti, kje oziroma kaj je vzrok za njo. Še večji problem danes predstavlja za Slovenijo neučinkovitost države. Država bi morala znižati davke, od vsakega vzeti manj, a biti pri tem dosledna in učinkovita. Urediti bi morala trg dela, ne da ga odpira in pušča odprtega. Če bi uredili sistem, v katerem živimo, bi lahko dvignili kakovost življenja, višino povprečne plače, pa tudi višino pokojnin. Položaj, v katerem smo je resnici na ljubo katastrofalen in ljudi sili v revščino ali na njen rob.«

Andrej Šiško: »Vsekakor! V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih podatkih že več kot 41 % delavcev zaposlenih v netipičnih zaposlitvah. Med mladimi, ki so dobili prvo zaposlitev, pa naj bi bila ta netipična kar v 76,5 % primerov. Po statističnih podatkih gre za najvišji tovrstni delež med državami Evropske unije. Prekarno delo predstavlja posledico neoliberalne ekonomije, zato se je nujno potrebno soočiti z izvorom prekarnega dela. Obstoječa ekonomski in tudi družbeni sistem, ki smo ju nekritično prevzeli v Sloveniji z zahoda, je nujno potrebno korenito spremeniti, saj povsem degradirata svobodne ljudi in jih načrtno spreminjata v sužnje. To pa je nedopustno in nesprejemljivo. Vloga socialne države bi morala biti v pomoči tistim, ki so te pomoči dejansko potrebni, ne pa samo v prikrivanje in gašenje dejanskih problemov.«

Suzana Lara Krause: »Da, prekarnost predstavlja problem. Vedno več ljudi je zaposlenih v različnih oblikah prekarnega dela. Najbolj sporno se mi zdi, da sam Zavod RS za zaposlovanje to še vzpodbuja, med prvimi vprašanji svetovalca vsakemu iskalcu zaposlitve je namreč tudi vprašanje: »Ali se lahko samozaposlite?« Dokler je tako, Zavoda za zaposlovanje pravzaprav ne potrebujemo. Tisti, ki se ima namen samozaposliti in ima sredstva za to, bo to uredil na Ajpesu ali točki VEM. Prekarno delo vpliva tudi na ceno dela za nedoločen čas – nihče ne želi delati za »manj«, marsikdo pa mora, ker mu je povedano: »Če ne boš ti, bo pa kdo drug«.

Maja Makovec Brenčič: »Mislim, da bi morali najti skupno opredelitev. Cilj bi moral biti zaščita posameznika in njegovih pravic. Tako pri tistih, ki so v celoti prepuščeni trgu, kot tudi pri tistih, katerih pravice se kršijo zaradi kratkoročnosti delovnih razmerij, ali zaradi neugodnih specifik dela. Da bi našli rešitev, ki bi bila celovita in zadovoljiva, bi v dialog morali vključiti vse. In prisluhniti argumentom zagovornikov obeh skupin. Potrebno bi bilo sprejeti več konkretnih ukrepov. Od tega, da utrdimo inšpekcijo dela, poostrimo regulacijo posameznih poklicev, do tega, da kot pogoj za subvencije podjetjem vpeljemo določene varovalke, ki bodo vzpodbujale neprekarno zaposlovanje.«

Angelca Likovič: »Seveda. Prekarnost v Sloveniji predstavlja zelo velik problem. Vpliva namreč na družbo kot tako. Mladi si ne upajo vzeti kredita, kupiti avta, obnoviti hiše, skleniti poroke in imeti otrok. Zaradi pritiskov, ki jih pri ljudeh oblikuje prekarno delo, ljudje danes delajo celo samomore.

Država bi tu morala poseči vmes in dejansko preprečiti divje širjenje prekarnega zaposlovanja. Nujno je, da ljudem povrnemo upanje. Da jim ponudimo zaposlitve, ki so stabilne.

Od nestandardnih oblik je po mojem sprejemljivo samo delo za določen čas, pa še to le tedaj, ko posameznik konča šolanje in se mora preizkusiti kot pripravnik. Ko delodajalec ugotovi, da se nanj da zanesti, da je priden in delaven, ga mora zaposliti za nedoločen čas. To je pomembno zlasti pri mladih, ki si še niso uspeli ustvariti drugih virov dohodka in so v celoti odvisni od zaposlitve in zaradi tega še posebno ranljivi.«

Bobo

Ljudmila Novak: »Da. In to vedno večjega. Predvsem mladi so v čedalje večjem primežu prisilne espeizacije. Znani so primeri, ko po izteku študentskega dela delodajalec mlademu sodelavcu zagotovi nadaljnjo zaposlitev le, če ustanovi s.p. Imamo mlade učiteljice, ki morajo »sestavljati« svojo zaposlitev na več šolah, povrh tega pa morajo za preostanek ur do polnega delovnega časa ustanoviti še s.p. Kakšno življenje je to za mlade, ki so na začetku svoje življenjske in karierne poti? To je nesprejemljivo. Tudi naše Združenje delavcev NSi se v okviru mednarodnih seminarjev intenzivno ukvarja s problemom prekarnosti.«

Kaj boste kot Predsednik oziroma Predsednica Republike naredili, da bi se s prekarnostjo začeli intenzivneje soočati na družbeni, strokovni in politični ravni?

Borut Pahor: »Kot predsednik države lahko največ storim z ozaveščanjem o tem problemu. To sem počel že do sedaj in bom tudi v naprej. V okviru projekta »Slovenija 2030«, torej v pogovorih strokovnjakov o odprtih razvojnih vprašanjih prihodnje Slovenije, smo se že nekajkrat srečali s tem vprašanjem in načrtujem, da mu bomo v prihodnje namenili posebno pozornost s tematsko konferenco.«

Marjan Šarec: »Najprej se bom posvetil reorganizaciji gospodarstva in fiskalne politike…«

Že, a Ustava Predsedniku Republike ne daje velike moči, kar se priprave in izvajanja konkretnih politik tiče.

Marjan Šarec: »To enostavno ne drži. Predsednik Republike je na ravni države prvi in najpomembnejši politik. Voljen je neposredno. Je moralna avtoriteta. Naš sedanji predsednik pravi, da moralna avtoriteta ni in da to ne želi niti postati. Kar pomeni, da ne opravlja svoje funkcije, kot bi jo bilo potrebno opravljati. Moral bi zelo podrobno slediti, kaj se dogaja in intervenitati tam, kjer je to potrebno.«

Bobo

Romana Tomc: »Menim, da se je problema potrebno lotiti celostno. Naloga države je ustvarjanje pogojev, ob katerih se gospodarstvo razvija in ustvarja delovna mesta. V teh pogojih lahko ljudje kakovostno delajo in na podlagi tega prejemajo dostojen zaslužek.  Svojo vlogo v tem primeru vidim kot vlogo mediatorja oziroma posrednika. Prav gotovo bi opozorila vlado, poslance, pa tudi sindikate na ta zelo pereč problem in jih pozvala h ukrepanju. Ob tem naj dodam, da verjamem v to, da le zdravo gospodarstvo lahko ponudi dobre pogoje za zaposlovanje.«

Boris Popovič: »Če bi se zgodilo to, bi predsednika vlade in resorne ministre poklical k sebi in se z njimi pogovoril o stvareh. V kolikor bi, kljub argumentom, ki bi jih pripravil s svojo ekipo, ne želeli prisluhniti, bi podal osnutek zakona sam. Če bi ga v Državnem zboru namenoma in brez utemeljenega razloga preglasovali, bi zbral 5000 podpisov, se obrnil na tiste organizacije znotraj civilne družbe, ki posamezno temo pokrivajo in se lotil priprav na referendum. Kot predsednik bi nato nagovoril državljane, pokazal vsa relevantna dejstva in na ta način omogočil, da bi bil predlog na referendumu sprejet. In ko bi se isti vladi to zgodilo dvakrat, trikrat, bi dobro premislila, kdaj bo določeno področje pustila neurejeno, Predsednika Republike pa odrinila na stran.«

Andrej Šiško: »Kot predsednik Republike Slovenije bom v Državnem zboru RS nagovoril poslance o nujnosti reševanja problema prekarnega dela pri nas. Potrebno je zagotoviti boljši in učinkovitejši inšpekcijski nadzor, predvsem pa popraviti zakonodajo, ki bo onemogočala vse, ki zlorabljajo gmotno stisko in obstoječo visoko nezaposlenost ljudi zato, da na račun tega pridobijo večji dobiček.«

Bobo

»V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih podatkih že več kot 41 % delavcev zaposlenih v netipičnih zaposlitvah. Med mladimi, ki so dobili prvo zaposlitev, pa naj bi bila ta netipična kar v 76,5 % primerov. Po statističnih podatkih gre za najvišji tovrstni delež med državami EU.« Andrej Šiško

Suzana Lara Krause: »Predsednik ima lahko pri vsem tem le proaktivno vlogo. Vzpodbujala bom dialog med različnimi sektorji, ki znajo in zmorejo najti prave rešitve. Pomembno vlogo pri tem mora imeti tudi povezovanje šolskega sistema z gospodarstvom, da bomo izobraževali kadre, ki so v Republiki Sloveniji iskani in zaposljivi. To bo privedlo do manjše brezposelnosti in tudi manjše potrebe po oblikah prekarnega dela. V Sloveniji imamo namreč na eni strani deficitarne poklice na drugi pa veliko maso visoko izobraženega nezaposljivega kadra.«

Maja Makovec Brenčič: »Do konsenza, o katerem sem govorila prej, do metod, znotraj katerih bi bilo potrebno najti rešitve tako za delavce, kot za gospodarstvo in do predlogov za konkretne ukrepe države, je mogoče priti samo znotraj dialoga. So področja in gospodarske discipline, ki so za razvoj države pomembne, pa trenutno ne ponujajo. Kreativne industrije so že tako področje, na primer. Vloga Predsednika oziroma Predsednice Republike je, da znotraj tega poda jasna stališča, ki lahko vodijo razmislek in diskurz. To pa bi bilo mogoče v okviru strateškega sveta Predsednice Republike, ki ga predlagam.«

Angelca Likovič: »Kot Predsednica Republike bom prekarno delo omejila na minimum. So določeni časovno omejeni projekti, pri katerih človeka delodajalec ne more zaposliti dolgoročno, ker je celotna dejavnost omejena na nekaj mesecev. Morajo pa taki projekti v celotnem naboru zaposlitev dejansko predstavljati zelo majhen odstotek.«

Ljudmila Novak: »Vsekakor ne bom molčala. Predsednica Republike je namreč dolžna opozoriti na nesprejemljive pojave in odpirati razpravo o njih.«

Kakšno vlogo bodo v prihajajočih letih pri zagovoru pravic prekarcev prevzeli sindikati? Bodo oni branili pravice prekarno zaposlenih, ali je bolj verjetno, da bodo prekarci sami ustanovili organizacije, ki jih bodo zastopale v dialogu s socialnimi partnerji?" 

Borut Pahor: »Najbrž bi bilo najbolj učinkovito, ko bi obstoječa sindikalna organizacija prevzela še to nalogo, če jo je sposobna izpeljati oziroma če je sposobna narediti tako pomemben razvojni korak. Glede na zdajšnje delovanje sindikatov bi bilo to dobro tudi zato, ker bi morali različne vrste oz. narave dela obravnavati enakopravno in ne drugega proti drugemu, kar bi se lahko zgodilo, če bi imeli vsak svoje sindikate. Vsekakor se bodo prekarci in sindikati morali o tem sami dogovoriti.«

Marjan Šarec: »Upam, da bodo sindikati pri vprašanju prekarnosti prevzeli aktivno vlogo. Pomembno je, da bi se s problemi, ki prekarce odrivajo na margino in v nevzdržne razmere, ukvarjale organizacije, ki delo zagovarjajo znotraj socialnega dialoga in imajo za to potrebne kapacitete. Konec koncev so tudi prekarci delavci, poleg tega pa so tudi zelo velika družbena skupina. Je pa pomembno, da sindikati v karkem naredijo odločen korak naprej. Sicer se bodo prekarci organizirali sami. Po izreku: Samo nase se človek lahko zares zanese.«

»Prednost, ki jo ima Slovenija v primerjavi z ostalimi državami, je vsekakor človeški kapital. Zadnja raziskava World Economic Forum-a je pokazala, da smo kar se tega tiče med vsemi državami na 9. mestu. Vsekakor je pomembno, da gradimo na ljudeh.« Maja Makovec Brenčič

Romana Tomc: »Sindikati načeloma branijo pravice svojih članov. Seveda imajo rezultati njihovih prizadevanj širši doseg, vendar je specifika prekarnih delavcev posebna. Ti navadno niso včlanjeni v noben sindikat zato pričakujem, da bo prišlo do pobud, kjer se bodo prekarci zavzeli za svoje pravice.«

Boris Popovič: »Prepričan sem, da se sindikati za prekarce ne bodo kaj dosti zavzemali. Znotraj socialnega dialoga imajo sicer konstruktivno vlogo, je pa potrebno opozoriti, da so bili v več primerih oni tisti, ki so pri posameznih vprašanjih zavirali razvoj.«

Andrej Šiško: »Kolikor vem, je bil sindikat prekarnih delavcev oziroma prekarcev že ustanovljen pred kakšnim letom dni. Je pa res, da ne vem kako dejansko deluje in ali so z njegovim delovanjem prekarci tudi zadovoljni. Sam sem mnenja, da je nastanek takšnega sindikata zgolj posledica dejanskega socialno nesprejemljivega stanja pri nas in da je treba v prvi vrsti odpraviti vzroke za nastanek prekarnega dela.«

Suzana Lara Krause: »Sindikati delavcev so bili ustanovljeni z dobrim namenom varovati pravice delavcev. Skozi leta se je njihova funkcija žal izrodila in se dandanes zdi, da so podlegli nekim drugim interesom – kar je logična posledica načina financiranja njihovega delovanja. Leta 2016 je bil ustanovljen Sindikat prekarcev, namenjen zaposlenim znotraj neregularnih oblik dela. Upanje in nasmeh bomo lahko vrnili samo s socialnim dialogom in iskanjem dobrih rešitev.«

Maja Makovec Brenčič: »Kako pomembni bodo znotraj reševanja izzivov prekarcev sindikati, je odvisno predvsem od njih samih. Zdi se, da tem vprašanjem posvečajo v čedalje večji meri. Znotraj Zveze svobodnih sindikatov se je odprl Sindikat prekarcev. Je pa pomembno, da tudi država, kot socialni partner razume obseg in problematiko prekarnosti in da je aktivna v oblikovanju orodij, ki bodo izzive prekarnosti zmanjšala.«

Angelca Likovič: »Sindikati, ki jih imamo, so prisesani na proračunska sredstva, za delavce pa dejansko ne naredijo nič. Rekla bi, da jih je bistveno preveč, da bi imeli potrebno moč. Kot Predsednica Republike bi zagovarjala socialni dialog, je pa pomembno, da se razvijejo novi sindikati, ki bodo svoje delo opravljali temeljito in kakovostno.«

Ljudmila Novak: »Sindikati, ki jih imamo, so prisesani na proračunska sredstva, za delavce pa dejansko ne naredijo nič. Rekla bi, da jih je bistveno preveč, da bi imeli potrebno moč. Kot Predsednica Republike bi zagovarjala socialni dialog, je pa pomembno, da se razvijejo novi sindikati, ki bodo svoje delo opravljali temeljito in kakovostno.«

Ali bi morala država tista podjetja, ki se obnašajo družbeno neodgovorno in zaradi povečevanja profita zaposlujejo prekarno, sankcionirati, ali je bolje, da jih sankcionira trg in kupci?

Borut Pahor: »Sijajno bi bilo, ko bi lahko to opravila trg in kupci, vendar močno dvomim, da je v sedanjih okoliščinah to mogoče pričakovati. Vse premalo je namreč uveljavljeno zavedanje, da tako ravnanje ni sprejemljivo. Menim, da bi se zato morala s svojim aktivnejšim delom vključiti različna združenja, kot so gospodarska in obrtna zbornica, sindikati in seveda ustrezne državne insitucije.«

Marjan Šarec: »Trg in kupci bodo težko kaj sankcionirali. Ko gremo v nabavo, gledamo ceno in kakovost izdelka, ne okoliščine, v katerih je izdelek nastal. Če za svojega otroka kupujemo čeveljčke, pazimo, ali so v redu ali ne, ne vprašamo pa se, ali so jih v Indiji ali kakem drugem koncu sveta dejansko naredili odrasli delavci, ali otroci. In v kakšnih razmerah ti ljudje žive. Kar je na nek način problem z etičnega vidika, še veliko bolj pa s političnega. Kupec zaradi tega pač ne more delovati kot odločevalec na tem področju. Ker ima pred seboj, kot rečeno, specifična, povsem drugačna merila.

Primer tega, kako razmišljamo ljudje, ko smo sočasno postavljeni v vlogo kupcev in moralnih razsodnikov, je tudi Uber. Ko razmišljamo kot kupci, si rečemo, saj je poceni in praktično. Ne vprašamo pa se, kaj to, da je poceni in praktično, pomeni za voznike, ki od tega živijo. Po mojem mnenju bi pri odnosu do podjetij država morala zavzeti bolj aktivno vlogo in po eni strani nagraditi podjetja, ki se obnašajo družbeno odgovorno, po drugi pa sankcionirati ona, ki v hlastanju po povečevanju dobička, ceno dela zbijajo pod nivo racionalnega. Učinkovita bi bila kombinacija ukrepov, ki bi jih vodila država in ukrepov, ki bi jih vodili mediji in civilna družba. Na ta način bi dosegli dovolj velik pritisk, ki bi na koncu le pripeljal do spremembe odnosa do dela.«

»Zaradi pritiskov, ki jih pri ljudeh oblikuje prekarno delo, ljudje danes delajo celo samomore. Država bi tu morala poseči vmes in dejansko preprečiti divje širjenje prekarnega zaposlovanja. Nujno je, da ljudem povrnemo upanje. Da jim ponudimo zaposlitve, ki so stabilne.« Angelca Likovič

Romana Tomc: »Zakonodaja v Sloveniji je zelo jasna. Zakon o delovnih razmerjih natančno opredeljuje, kdaj mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.  Če se pravila kršijo, potem je zagotovo država s svojimi inšpekcijskimi službami dolžna ukrepati. Je pa na koncu potrebno dodati, da ni vsaka prekarna zaposlitev tudi nezakonita. Kar najbolj skrbi, je nezadržen porast prekarnih zaposlitev nasploh. Čeprav se z razvojem spreminjajo tudi razmere na trgu dela, ni prav, da se spreminjajo na škodo zaposlenih. To je nedopustno. Rešitev, kako premagati to stanje, je v sodelovanju med vlado, delodajalci, sindikati in ostalo civilno družbo.«

Boris Popovič: »Nisem za pretirano interveniranje države. Mislim, da bo, če se reforme sistema lotimo na premišljen in učinkovit način, kombinacija nadzorstvenih organov in trga opravila optimalno delo. Če spodbudimo gospodarstvo, če podjetnikom omogočimo, da na globalnem trgu zaslužijo več, se bo namreč potreba po dobrih delavcih oblikovala sama po sebi. S tem pa se bodo povečale tudi plače, boljši pa bodo tudi pogoji dela. To je povsem jasno.«

Andrej Šiško: »Mislim, da podjetij, ki se obnašajo družbeno neodgovorno sploh ne bi smeli imeti, nikakor pa jim ne bi smeli dopuščati, da se tako nekaznovano vedejo dalj časa. Prva stvar, ki jo moramo v Sloveniji spremeniti je, vzpostavitev instituta odgovornosti in to na vseh področjih. Trg in kupci lahko prekarno delo sankcionirajo oziroma regulirajo zgolj delno. Država oziroma politika pa ima na razpolago bistveno več in tudi močnejše vzvode, ki jih je v tem primeru po mojem prepričanju dolžna uporabiti – za zaščito socialno šibkih.

Nekdo, ki nima dovolj sredstev za preživetje – takšnih je v Sloveniji absolutno preveč – mora biti res zelo ozaveščen, da bo npr. kupoval dražje izdelke namesto cenejših, in bo s tem sankcioniral podjetja, oziroma njihove lastnike, ki služijo s prekarnim delom. Če bi obstajale primerne kazni, se lastnikom podjetij tovrstno delo ne bi splačalo.«

Suzana Lara Krause: »Menim, da bi morala v ravnanje neodgovornih podjetij poseči država. Zagotoviti bi bilo potrebno pravično in pošteno ureditev. Pošteno delo mora biti pravično plačano. V uspešnih podjetjih vedo, da je zadovoljen delavec tudi  dober delavec. Trg in kupci dandanes žal težko kaj dosti sankcionirajo, ker so ti kupci povečini ti isti ljudje, ki so slabo plačani. Zato so njihove možnosti omejene na kupovanje tega, kar jim je cenovno dostopno, in ne tega, kar bi sicer želeli kupiti.«

Bobo

»Prednost, ki jo ima Slovenija v primerjavi z ostalimi državami, je vsekakor človeški kapital. Zadnja raziskava World Economic Forum-a je pokazala, da smo kar se tega tiče med vsemi državami na 9. mestu. Vsekakor je pomembno, da gradimo na ljudeh.« Maja Makovec Brenčič

Maja Makovec Brenčič: »Če vzamemo primer Ubra ali Airbnbja lahko vidimo, da prihaja v gospodarstvu do korenitih sprememb, ki se jim morajo prilagajati tudi podjetja. Je pa tudi država tista, ki mora uvesti red in  standarde, ki bodo zaposlenim nudili možnost za varno zaposlitev. Prednost, ki jo ima Slovenija v primerjavi z ostalimi državami, je vsekakor človeški kapital. Zadnja raziskava World Economic Forum-a je pokazala, da smo kar se tega tiče med vsemi državami na 9. mestu. Vsekakor je pomembno, da gradimo na ljudeh. Kar pomeni, da moramo njihovemu delu podati vrednost, ki mu pritiče in ga plačati, kot je pošteno.«

Ljudmila Novak: »Država je dolžna zagotoviti učinkovit nadzor nad spoštovanjem predpisov in učinkovito sankcioniranje kršiteljev. Prav tako pa smo kupci soodgovorni za stanje, saj lahko s svojim nakupom izdelka in storitve te prakse podpremo ali pa jim rečemo ne.«Angelca Likovič: »Sem silovito proti bogatenju na račun preprostega človeka. Tu bi morala intervenirati država in urediti stvari. Da tajkuni nebi še narej bogateli in se okoriščali na račun poštenega dela. Mislim tudi, da bi delavci morali biti udeleženi pri delitvi dobička. Podpreti bi morali predvsem privatno iniciativo, ker lastniki privatnih podjetij zelo dobro vedo, da je dober delavec dejansko njihov kapital.«

Bobo