Evropska komisija je v poročilu o razvoju trga dela in plač za leto 2017, ki ga je objavila ta teden, zapisala, da je bilo v letih 2016 in 2017 ob gospodarski rasti znižanje brezposelnosti večje, kot je bilo pričakovati, in se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh državah članicah.
Kljub temu pa je v večini držav EU še velik delež neizkoriščene delovne sile, in sicer ob upoštevanju tudi oseb, ki neprostovoljno delajo skrajšani delovni čas, in brezposelnih, ki so prenehali iskati delo. Za njihovo hitrejšo vrnitev k delu bodo potrebne učinkovite in inovativne politike zaposlovanja, priporoča komisija.
Evropska komisije je v okviru evropskega stebra socialnih pravic predstavila zakonodajni predlog za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in oskrbovalcev. Poleg tega je začela posvetovanja s socialnimi partnerji o posodobitvi predpisov o pogodbah o zaposlitvi in dostopu do socialne zaščite za vse. "Ko bodo te pobude sprejete, bi lahko dale odgovor na izzive, opredeljene v letošnjem poročilu o razvoju trga dela in plač v Evropi, kot sta segmentacija trga dela in pomanjkanje zaščite delavcev v netipičnih oblikah zaposlitve," menijo v komisiji.
V letu 2016 se je krepko izboljšala stopnja zaposlitve brezposelnih, tudi dolgotrajno brezposelnih. Komisija velik napredek pri tem ugotavlja tudi v državah, ki jih je kriza močno prizadela, in sicer zaradi sprejetih reform trga dela.
Kakšni so trendi?
Od druge polovice lanskega leta se je število prostih delovnih mest povečevalo hitreje, kot je padala stopnja brezposelnosti, kar lahko kaže na to, da se v nekaterih državah brezposelnost že približuje strukturni ravni.
V zadnjem desetletju se je sicer znatno povečalo število netipičnih oblik zaposlitev, s katerimi se lahko delodajalci hitreje prilagajajo gospodarskim pogojem. Tovrstno delo za mnoge posameznike predstavlja možnost za pridobivanje novih veščin in laže uravnoteževanje dela in prostega časa, na drugi pa lahko vodi v segmentacijo trga dela, saj so začasno zaposleni in samozaposleni slabše zaščiteni. Na takšnem trgu dela pa je manj vlaganj v človeški kapital, produktivnost raste počasneje in plačila so nižja, ugotavlja komisija.
Skromna rast plač
Rast plač v splošnem ostaja skromna; v območju z evrom so se plače lani povečale za 1,2 odstotka, kar je podobna rast kot leto prej. Rast plač zavira več dejavnikov, med drugim nizka rast produktivnosti, nizka pričakovanja glede inflacije in neizkoriščenost delovne sile.
Komisija ugotavlja, da so se države pri reformah od ukrepov, ki so bili odziv na krizo, preusmerile v odziv na dolgoročne strukturne izzive, kot so nove oblike dela in učinkovito socialno varstvo za bolj raznoliko delovno silo. Za nadaljevanje strukturnih reform je potrebna široka podpora ljudi, zato komisija poudarja pomen učinkovitega socialnega dialoga.
