Črnogledo

Nemir, dež in poledica, nato pa šok in viharji za vse svete!

S.R.
16. 10. 2017, 07.00
Posodobljeno: 16. 10. 2017, 16.16
Deli članek:

Po svežem, mokrem in zelo sivem septembru smo prejšnji teden vstopili v babje poletje. Srca so razgreta, jesenske radosti pa v polnem zagonu, a kaj ko nam jo zagode vremenska pratika!

Profimedia

Stara slovenska imena za osmi mesec v letu so še desetnik, vinščak, vinec, repar, kozoprsk, vinodaj, mošnik, lukovščak in bendimjek.

Po napovedih meteorologov nas v oktobru čaka daljše obdobje suhega, toplega in tudi sončnega vremena. Kaj pa glede kozoprska, kot oktobru nekateri rečejo po starem, pravijo ljudske modrosti? Odgovor na to smo poiskali v vaši najljubši bloški vremenski pratiki, ki že vrsto let nastaja pod skrbnim peresom Dušana Kaplana, ljubitelja starih pregovorov in vsega vremenskega.

1 : 0 za meteorologe tokrat, saj pratika pravi, da oktober ne bo najbolj prijazen mesec. Treba je sicer priznati, da imajo vremenarji precejšnjo prednost, saj se ravnajo predvsem po najnovejših podatkih, medtem ko je treba za napovedi iz vremenske pratike najprej odpihniti prah z zakladnice ljudskih modrosti ter za nasvet pogosto povprašati tudi kakšno babico, ki jo v kosteh pogosto trga tudi ob lepem vremenu. Bloški pratiki jo je oktobra vreme tako zagodlo na pozitiven način!

Kako kaže?

Lene babe
Luka rad žuga tudi Urši (21. 10.), ko ji pravi: »Urša, spravi repo, sicer ti jo bom s snegom zabelil.« A tudi Uršula ima svoje čare. Pomembna je za zimsko spanje, saj ljudske modrosti pravijo, da »kakor je Urša pričela, tako bo cela zima pela« in »kakor Urše dan je, tako bode zimsko spanje.« Eni radi rečejo tudi, da »če je na Uršule lepo, še lene babe nastil dobo.«

Kot je že v navadi, bodo vreme narekovali vetrovi, pri čemer pratika opozarja, da bo jug kar pošteno hladil. Spremenljivo bo in nagajal nam bo dež, pravi, medtem ko vremenoslovci temu gorečno oporekajo. A pratika se pri tem ne ustavi, raje v krsto zabije prvi žebelj in reče, da nam bo »Lukež repni pukež« (18. 10) prinesel prve snežinke do nižin, kar ni nič čudnega, saj Luka že tradicionalno »sneg prikuka.«

Dež in sneg bosta sicer vztrajala tudi ob mlaju (19. 10), ko bo močno pihal jugo, tako nestanovitno vreme pa se bo vleklo vse do prvega krajca 28. oktobra. Pratika za konec le nekoliko popusti, ko pravi, da se bo »vendarle malo umirilo,« a se hitro popravi in napove prihod listognoja oziroma novembra, ko naj bi nato udaril mraz. Začne še v nekoliko spravnem tonu in reče, da naj bi se zopet ohladilo, a kaj hitro znova zabije žebelj. Zlovešče napove, da bo vlekel močan jug, ki bo prinašal nemir, dež in poledico, sledijo pa šok in viharji za vse svete (1. 11.)! Vremenski ključ nam namreč za to obdobje obeta viharno vreme z burjo, snegom, poledico in meglo po dolinah. Še več, na vernih duš dan (2. 11) bo »močno« deževalo! Vremenarji, da si ne bi slučajno zabili avtogola, glede tega obdobja še modro molčijo, čeprav vse kaže, da nasprotnik tokrat ni v najboljši formi.

Priprava na zimo

Verne duše in Lenart

"Če na verne duše (02. 11.) deži vreme po snegu diši."
"Če je na Lenarta (06. 11.) grdo bo do božiča tako."
"Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini."
"Lenart zimo zaklene."

Vseeno bo dobro, če ste le na preži, saj so ljudske modrosti koristne predvsem za to, da se opremite za zimo, ki naj vas nikar ne doleti nepripravljene. Treba je opazovati živelj tako na kopnem kot na nebu. »Ko žerjav na tuje leti, skoraj že zima prihiti,« »če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči« in »dež, mraz in sneg začuti živina, če nerada pašnik zapusti« so le trije primerki. Lahko rek »v oktobru burja, mraz, januarja sončen čas« pomeni tudi obratno? Naslednji dve nikakor ne prizanašata, saj ne glede na to, kako zasučeš, obe napovedujeta snegovje: »če zgodaj listje odpade, sneg kmalu zapade« in »kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče.« Prekmurci bodo posebej pozorni na konec meseca, ki mu vladata Simon in Juda (28. 10.), saj pravijo, da sta »Simon in Juda na repo huda.«

Vsi sveti, verne duše, Lenart in Martin (11. 11.)

»V ljudski zakladnici vremenskih modrosti se vse suče okrog vseh svetih in Martina,« pravi bloška pratika. Ta dva dneva se za roke držita, saj »mraz na vse svete pomeni lep Martinov dan.« Dan mrtvih je pomemben tudi za božič, zimo in pridelek. Tako namreč pravijo ljudske modrosti: »vseh svetnikov mrzel dan, božič bode v sneg vkovan,« »ako je na vseh svetnikov lepo vreme, bo prihodnje leto čuda žita in žira,« »deževni vsi sveti, pozimi zameti,« »ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje« in »če vse svete namaka, debel sneg nas čaka.«

Pametno boste torej ravnali, če boste poslušali meteorologe in vso to črnogledost vzeli s ščepcem soli, predvsem pa izkoristili vse sončne dni.