V prostem času je jadralec, že dvajset let je odgovoren za mikrovremenske napovedi pri poletih v Planici, nepogrešljiv pa je tudi za večino alpinističnih odprav, ki se pred odhodom v goro pri njem informirajo o vremenu. Vreme se spreminja, je prepričan. Toda bolj kot podnebne spremembe ga skrbi to, da družba ni sposobna doseči soglasja o razlogih za te spremembe in se dogovoriti o potrebnih ukrepih. »Kljub vsemu znanju, tehnologiji in virom, ki jih imamo na voljo, smo še vedno zelo ozko gledajoča bitja, ki jih skrbi samo zase,« pravi.
Ko preverjamo vreme za prihodnjih nekaj dni, glede natančnosti veliko ljudi prisega na Aladin – model za napovedovanje vremena, katerega slovenski oče ste.
Aladin je ime modela, s katerim napovedujemo vreme. Prve rezultate teh modelskih simulacij smo začeli objavljati leta 1997 in tisti, ki imajo voljo brati te karte, so dobili orodje, s katerim si lahko tudi sami pomagajo, ko sprejemajo nekatere odločitve, denimo, kdaj na izlet. Model se razvija kot tudi računalniška oprema, s katero ga poganjamo, tako si lahko privoščimo boljšo prostorsko ločljivost, izboljšali so se opisi fizikalnih procesov. Lahko rečemo, da so napovedi vse bolj podrobne, tudi vse natančnejše, ampak stoodstotno natančno pa se zaradi narave teh procesov vremena ne bo dalo nikoli napovedati, niti z vso računsko močjo na svetu ne! Te metode so včasih fascinantno točne, včasih pa gredo malo po svoje. V evropskem centru za srednjeročno napoved vremena pravijo, da če hočeš kakovost napovedi izboljšati za en dan, to se pravi, da je napoved za šesti dan enako točna, kot je bila napoved za peti dan, je potrebnih deset let dela. Mi delamo najbolje, kar se le da, in v to vlagamo veliko dela, žal pa je vreme nelinearen proces, ki včasih gre po svoje.
Katere vremenske pojave lahko najtočneje napoveste in katere najteže?
Vsak vremenski pojav ima tipično trajanje – mikrovrtinec traja nekaj sekund, nevihta od pol ure do uro, ciklon ima življenjsko dobo od štiri do pet dni. Čim daljši so pojavi, tem lažje jih je napovedati. Čim krajše vremenske procese gledamo, tem teže je o njih povedati kaj pametnega. O nevihtah denimo lahko v splošni napovedi govorimo kot o verjetnosti pojavljanja, ne pa, kje se bo pojavila ter kdaj in koliko časa bo trajala. Veliko procesov je do neke mere naključnih. Verjetnost, da se bo nevihta sprožila v eni ali drugi točki, je 50 : 50, ampak če se bo v eni, se v drugi ne bo.
Kakšne težave lahko povzroči toliko dežja, kolikor ga dobivamo zadnje dni (op. sredi septembra)?
Za zdaj nobenih. Če je količina padavin raztegnjena na daljše časovno obdobje, lahko voda odteče, kadar pade veliko padavin v kratkem času, so pa prisotni vsi znani hidrološki pojavi – od meteornih voda, ki zalivajo kleti, do hudournikov in poplav, manjših in večjih vodotokov. Za zdaj je padavin kar nekaj, ampak težav ne povzročajo, ker prihajajo v valovih in ima voda čas odteči. Za razliko od tistega stanja v Zadru.
Kaj se je tam dogajalo?
To stanje je bilo zelo posebno. Ujelo se je kar nekaj dejavnikov, zaradi česar so bili nevihtni procesi, ki so se prožili na meji med morjem in kopnim, nekaj časa na istem mestu. Podobno se je dogajalo tudi na zahodni italijanski obali. Tu gre za kombinacijo dinamičnih pojavov, ko zaradi toplega morja in hladnega zraka v višinah nastajajo nevihte. Zanimivo jih je pogledati, kajti prožijo se iz ene točke. Če bi se ta točka pomikala, bi imeli naliv, ki bi trajal pol ure, ker pa se ni, je naliv trajal nekaj ur. Povprečna količina dežja je liter, dva, tri na uro na kvadratni meter. Tu pa jih je verjetno padlo od 15 do 20 na kvadratni meter. Pri ekstremnih tropskih nalivih pa pade tudi po petdeset litrov dežja na uro. Pri nas so bile podobne poplave iz iste točke v Železnikih pred približno desetimi leti. Sicer pa je v Sloveniji večina poplav hitrih – voda hitro naraste in hitro tudi pade.
Zadar je v preteklosti že imel podobne izkušnje. Bi se mesta na udaru lahko pripravila na take katastrofe?
Zaradi tako intenzivnih padavin je Zadar že lani trikrat plaval, toda to je bolj posledica naključja kot česa drugega. Dejstvo je, da se pogostost takih procesov, ki privedejo do intenzivnih padavin, zvišuje, da se pa to tolikokrat zgodi ravno nad Zadrom, je pa po moje slaba karma. (smeh) Gradnja je tako naravnana, da se upoštevajo petdesetletne povratne dobe, pri nekaterih stvareh pa celo daljša obdobja, kar torej pomeni verjetnost, da se ti bo neka stvar zgodila enkrat v petdesetih letih. Težava je pa v tem, da se zdaj vremenski pojavi dogajajo v krajšem časovnem razmiku in da se bodo gradbeni standardi morali začeti prilagajati novim razmeram.
Hočete reči, da se tudi vremenski ekstremi dogajajo vse pogosteje?
Seveda, ni treba biti meteorolog, da to opaziš! Že v primeru ekstremnih temperatur to opazimo. Tisto, kar so bila do leta 2000 ekstremno vroča poletja, so zdaj hladna poletja.
Kaj smo šteli za ekstremne temperature?
Včasih je bilo pri 32 stopinjah vroče, zdaj pa temperature 35, 36, 37 stopinj postajajo nekaj normalnega. Potem pa je to videti tudi pri drugih pojavih: za vročim obdobjem se shladi s hladno fronto, te padejo na segreto podlago, potem pa nastanejo nevihte, toča, nevihtni veter, tudi tornadi, močni vetrovi in posledice so toliko hujše. Vseh ekstremov bo več.
Kaj so za vas ekstremi?
Vsak meteorološki pojav ima povprečja in ekstreme – temperatura, veter, suša, padavine. Suše so bile vedno intenzivne. Letos je bilo neko obdobje nad jugovzhodno Slovenijo dejansko ekstremno suho, govorili smo o petdesetletni suši, Gorenjska na drugi strani pa je bila povsem normalno namočena. Izkaže se, da se je večina velikih suš zadnjih petdesetih let zgodila v zadnjih desetih letih. Gibanja so jasna, ne smemo si zatiskati oči. Indicev, ki bi kazali, da gre samo za prehoden pojav, za zdaj ni. Smo pač v času, ko se podnebje globalno segreva. Nekdo, ki to spremlja od daleč, lahko reče, ah, saj imamo še vedno mrzle zime! Letos je bilo res neko obdobje večjega mraza, ki pa ni dolgo trajalo. Čisto iz izkušenj lahko povem, da v Planici vedno teže naredimo dovolj snega za tekmo. Vedno manj je res hladnih noči. Včasih je bilo daljše obdobje mraza in si lahko naredil sneg po vsem hribu, zdaj ga lahko narediš samo pri tleh, ker se hladen zrak naloži tam, zgoraj je pa plus. Dober indikator spreminjanja podnebja so ledeniki, ki postajajo vse manjši ali pa so celo že zginili. Dejstvo, da se ledeniki zmanjšujejo in da triglavskega ledenika tako rekoč ni več, kaže ravno na to, da se vreme spreminja – temperaturni ekstremi so večji, suše so daljše, pogostejše, skratka, vremenski procesi so močnejši! Vremenske spremembe se seveda pojavljajo v ciklih. Saj so navsezadnje v Angliji včasih gojili trto. Nikoli se pa vreme še ni spreminjalo s tako hitrostjo. Kar bi nas moralo skrbeti, ni to, koliko se bo temperatura dvignila v povprečju, temveč s kakšno hitrostjo se dviguje, za to imamo dokaze. Dvig temperature je mogoče zelo lepo razložiti s količino toplogrednih plinov.
Kam nas to vodi? Kaj lahko pričakujemo?
Vedno več začetkov smučarske sezone na umetnem snegu. Morje bo naraščalo, nižje ležeča otočja bodo izginjala, živalske in rastlinske vrste se bodo zaradi tega spreminjale. Najbolj nevarno pri tem je človeško prepričanje, da lahko s tehnologijo vpliva na vse. Počutimo se superiorne. Če pa bi vprašali koga, ki se je pred kratkim znašel v središču orkana Irma, bo povedal, da tisti občutek superiornosti v trenutku izgine. Dejstvo je, da so tudi hurikani vedno bolj intenzivni. Mislim, da se moramo začeti spraševati, kako se prilagajati in kako zmanjšati vpliv podnebnih sprememb. Žal smo družba, v kateri je dobiček edino merilo uspešnosti. Ne pogovarjamo se, kaj smo naredili kot družba, temveč kako so posamezniki ustvarili dobiček. Če se ne vprašamo po razpoložljivih virih, ki jih imamo – danes namreč vse čezmerno trošimo, je mogoče, da ne bomo imeli dovolj vgrajenih varoval, da bi kot družba preživeli. Nekaj se mora narediti v sistemih odločanja, nekaj pa morajo ljudje narediti na osebni ravni. Vedno bolj tvegano bo postaviti hišo blizu hudourniške struge ali na hrib, kjer je plazovito. Zdaj imamo ekonomske migrante, naslednji bodo pa podnebni migranti.
Ali se torej Sredozemlje resnično seli na sever?
Še vedno nameravam hoditi na morje, dokler se bo dalo.(smeh) Se pa sredozemsko podnebje resnično seli proti severu. Sicer pa globalno segrevanje ne pomeni povsod enakomernega dvigovanja temperature. Vremenski sistem je zelo zapleten. Splošen dvig temperature povzroči, da se bo nekje drugje temperatura znižala. Imamo morja, ozračje, atmosfero. Obstaja teorija, ki pravi, da bo odliv sladke vode z Arktike odrezal Zalivski tok, zaradi česar bodo severni predeli Evrope hladnejši. Nekateri scenariji kažejo, da bo največji dvig temperature okoli Grenlandije in Sibirije. V Sibiriji se bo začel taliti permafrost, stalno zmrznjena tla, ki vsebujejo veliko metana – to je toplogredni plin, ki lahko povzroči pozitivno povratno zanko, s čimer se učinek še poveča. Obstajajo pa seveda tudi negativne povratne zanke, zaradi katerih učinek zbledi. Vreme je tako dinamičen sistem, da ga je včasih dejansko težko razumeti.
Lahko predvidevate, kakšna bo letošnja zima?
Lahko se trudimo, ali bo ta napoved imela o uporabno vrednost ali ne, je pa drugo vprašanje. Meteorologija se trudi v tej smeri, je pa res, da je ta uporabna vrednost zelo omejena.
