Državni svet bo na torkovi izredni seji razpravljal o dveh predlogih za odložilni veto. Na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev bo odločal o vetu na predlog novele zakona o kazenskem postopku, na predlog skupine državnih svetnikov pa o vetu na novelo zakona o socialnem varstvu, so sporočili iz DS.
Novelo zakona o kazenskem postopku, ki med drugim omejuje sodno preiskavo ter spreminja način zaslišanj v predkazenskem postopku, je DZ sprejel minulo sredo. Že razpravo o predlogu so zaznamovala razhajanja med poslanci, tudi v koaliciji, saj je nazadnje za rešitve iz novele glasovala zgolj večina poslancev SMC.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je o nasprotovanju zakonskim rešitvam odkrito spregovorila tudi za STA, medtem ko je pravosodni minister Goran Klemenčič vztrajal, da je novelo treba potrditi, saj da imamo trenutno enega "najpočasnejših in najmanj učinkovitih kazenskih postopkov".
Kaj prinaša nova novela
Novela med drugim tožilce spodbuja, da se v večji meri poslužujejo možnosti, da sodišča namesto sodne preiskave opravijo posamezna preiskovalna dejanja, hkrati pa zaostruje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo sodne preiskave. Novela uvaja možnost zaslišanja osumljencev in prič na policiji in na tožilstvu, pri čemer bo imelo takšno zaslišanje na sodišču tudi večjo dokazno vrednost.
Spreminja se tudi postopek v primerih, ko kazensko ovadbo vložijo kvalificirani ovaditelji ali oškodovanci težjih kaznivih dejanj. Če bo tožilec nameraval zavreči njihovo ovadbo, jih bo moral o tem prej obvestiti in jim dati možnost, da predlagajo dodatne dokaze.
V predlogu veta predlagatelji med drugim opozarjajo na nejasnost utemeljitve spremembe glede ravnovesja obtožne in obrambne strani v postopkih. Prav tako omenjajo problematiko socialno šibkejših obdolžencev, ki da si ne bodo mogli zagotoviti ustreznega zagovornika.
Kot največji problem novele pa izpostavljajo nadomestitev sodne preiskave s policijsko-tožilskimi dejanji v predkazenskem postopku. Pri tem gre po njihovi oceni za velike in nedomišljene spremembe, ki bodo povzročile velike težave in zastoje v postopku.
Že dan pred tem, torej minuli torek, so poslanke in poslanci sprejeli tudi novelo zakona o socialnem varstvu, ki prinaša reorganizacijo centrov za socialno delo. Po zakonu enote centrov za socialno delo ostajajo, se pa združuje njihova administrativna in splošna služba v 16 območnih centrov. Novela uvaja tudi informativne odločbe o enoletnih pravicah.
Predlagatelji odložilnega veta s prvopodpisanim svetnikom Urošem Brežanom pa menijo, da novela vodi v centralizacijo ter zmanjšuje vpliv lokalnih skupnosti na sistem socialnega varstva in s tem na kakovost in dostopnost teh storitev.
