Za Pahorja bi se glede na tokratno anketiranje odločilo 37,2 odstotka vprašanih, za Marjana Šarca 23,1 odstotka in za Ljudmilo Novak 10,6 odstotka anketiranih. Od drugih morebitnih kandidatov sledijo Zmago Jelinčič (3,3 odstotka), Milan Jazbec z desetinko odstotka manj, Andrej Rozman (1,6 odstotka), Damjan Murko (1,3 odstotka) in Angelca Likovič (0,8 odstotka).
8,8 odstotka anketiranih ne bi volilo nikogar od navedenih, 5,6 odstotka se jih ne bi podalo na volišča, 4,4 odstotka pa je bilo neodločenih.
Odgovori na vprašanje, kateri od kandidatov se jim zdi osebnostno najbolj primeren za to funkcijo, so bili podobni. Za Pahorjem (39,6 odstotka) so se zvrstili Šarec (21,2 odstotka), Novakova (11,6 odstotka), Jelinčič (3,4 odstotka), Jazbec (3,2 odstotka), Likovičeva (1,3 odstotka), Rozman (1,1 odstotka) in Murko (0,8 odstotka). 14,4 odstotka anketiranih je ocenilo, da ni primeren nihče, 3,3 odstotka pa se jih ni opredelilo.
Dejstvo, da stranki SMC in SDS še nista predstavili svojih kandidatov, največ anketiranih (31,5 odstotka) pripisuje temu, da se po tihem strinjata z morebitno Pahorjevo zmago. Nekaj manj (30,6 odstotka) jih meni, da imata stranki težave z izbiro lastnih kandidatov. 24,6 odstotka vprašanih pa ocenjuje, da gre za taktiziranje in da čakata na pravi trenutek za predstavitev.
Razpravo na temo splava, ki sta jo v javnosti ponovno obudila Boštjan M. Zupančič in nadškof metropolit Stanislav Zore, si največ vprašanih (37,7 odstotka) razlaga kot odvračanje pozornosti od drugih družbenih in političnih tem. 26,2 odstotka jih meni, da gre za poskus vrnitve ideoloških tem v slovensko politiko, 22 odstotkov pa, da gre za vrnitev konservativne politike.
Pravico do splava, kot je ta urejena v Sloveniji, sicer po izsledkih ankete podpira 80,4 odstotka, za 12 odstotkov pa je ta ureditev neprimerna. 7,6 odstotka je bilo neopredeljenih.
Spletno anketo je na vzorcu 556 anketirancev med 16. in 18. avgustom opravil Episcenter.
