Maja letos so višji sodniki potrdili sodbo v zadevi Istrabenz in z njo Bavčarja obsodili na prestajanje petletne zaporne kazni.
Obenem so mu naložili vračilo 18 milijonov nezakonito pridobljenih evrov. Za takšno vsoto je namreč s svojim početjem oškodoval Pivovarno Laško. Za zdaj pa je Bavčarju s prošnjo za odlog začetka prestajanja kazni uspelo – zaradi sodnih počitnic – prestaviti prestajanje zaporne kazni.
Igra številk
Bavčar je vrtoglave vsote zaslužil z igrami številk v finančnem svetu, kjer je prek različnih operacij na njegovem računu pristalo več milijonov evrov. Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško po polovični vrednosti tržne cene prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov.
Nato je pivovarna v očitno izjemno slabi in sumljivi kupčiji Plinfin prodala za mizernih 7500 evrov Sportini Bahtijarja Bajrovića, ki je dejanje priznal in bil zanj samo pogojno obsojen. Sportina je nato oktobra istega leta svoj delež spet prodala za vrtoglavih 24,9 milijona evrov Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega, brata Bavčarjevega nekdanjega glavnega finančnika Kristjana Sušinskega, ki je le nekaj mesecev pred tem zamenjal Srečka Kendo, dolgoletnega finančnika Istrabenza, poznanega po tem, da se je znal Bavčarju tudi postaviti po robu. Še istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Na tako preprost način so nekateri v finančnem svetu torej služili milijone evrov.
Priročno sredstvo
Zemljiški dolg je postal priročno sredstvo za zaščito svojega premoženja. Poleg Bavčarja so se ga na nepremičninah posluževali številni vplivni ljudje, ki so jim grozile odškodninske tožbe. Med njimi najdemo Marka Jakliča, Roberta Časarja, Ivana Zidarja, Zdenka Pavčka, Hildo Tovšak in Boška Šrota.
Vrtoglavi zaslužki
Tožilec Jože Kozina, ki je vodil proces proti Bavčarju, je zatrjeval, da je Bavčar s tem nelegalno zaslužil neverjetnih 21,68 milijona evrov. Njegovi sodelavci pa naj bi si razdelili preostali denar do višine 25 milijonov evrov. Svoje milijone naj bi Bavčar dobil prek opcijskih pogodb.
Za ponazoritev, o kako velikih zneskih govorimo, povejmo, da na primer stroški za brezplačno kosilo za vse otroke, ki živijo pod pragom revščine, državo letno stanejo okrog 16 milijonov evrov. Del denarja, 2,4 milijona evrov, so policisti pozneje našli kar na Bavčarjevem računu pri NLB. Bavčar je takrat potrdil, da je imel takrat na računu celo več kot tri milijone evrov, in za TV Slovenija povedal: »Ta vsota drži, seveda je ta vsota velika, tega se zavedam, vendar posel je zakonit. Moji računi so čisti, vsote, o katerih govorimo, so velike, vendar morate vedeti, da so zakonite.« Sodišče je menilo drugače, zato je Bavčarja skupaj s sedmimi ostalimi vpletenimi v ponovljenih procesih večkrat obsodilo.
Zasežene njive in gozdovi
Kot je poročal portal Siol, je državno pravobranilstvo pred nekaj dnevi Bavčarju zaseglo njive v Starem trgu pri Ložu. Tako je Bavčar dva meseca po potrditvi obsodilne sodbe ostal brez prvega dela svojega premoženja.
Toda pri tem se gotovo ne bo preveč sekiral, saj gre za zgolj 43 tisoč evrov vredne nepremičnine. Pot do vrnjenih 18 milijonov evrov pa je še dolga. Težko je verjeti, da Bavčar omenjenih milijonov na banki NLB, ki so bili nekaj časa zamrznjeni, v tem času ni prenesel že kam drugam. Zato mu bodo od tam verjetno težko zaplenili kakšen omembe vreden del gotovine. Bavčar je leta 2012 ustanovil tudi podjetje v Sloveniji, ki pa nikoli ni imelo večjih prilivov. Podjetje finančna uprava bremeni za zneske od milijona do 10 milijonov evrov.
Njegove nepremičnine
Bavčar je s spretnimi manevri uspešno rešil tudi svoje dražje nepremičninsko premoženje. Svojo hišo v Murglah, ki jo geodetska uprava ocenjuje na vrednost 443 tisoč evrov, je že leta 2008 prepisal na svojo soprogo Ljudmilo Hoertner Bavčar.
Da mu je kljub temu ne bi odvzeli, pa je bil nanjo pet let pozneje vpisan še 360 tisoč evrov visok zemljiški dolg, kar je bil običajen postopek zavarovanja nepremičnine pred ostalimi upniki. Prvotni namen zemljiškega dolga je bil, da bi se zagotovila vrnitev posojenega denarja. Toda z leti so v tem ljudje, ki jih je preganjalo tožilstvo, videli možnost, da se izognejo zaplembi svoje nepremičnine. Ta inštitut so zato zaradi zlorab konec leta 2013 ukinili in od takrat takšno početje ni več mogoče.
Finska Honka
Bavčar pa se je lahko ponašal tudi s finsko hišo Honka, ki je narejena izključno iz brun in tramov masivnega lesa polarnega bora. Trinadstropna, 388 kvadratnih metrov neto tlorisne površine velika hiša je bila zgrajena leta 2001. Tudi ta hiša pa od leta 2010 več ni v njegovi lasti.
Hišo, ki jo je geodetska uprava ocenila na 180 tisoč evrov, je takrat prepisal na svojega sorodnika, Izolana Evgenija Komljanca. Ta je bil Bavčarju blizu tudi poslovno. Bil je član LDS in član nadzornega sveta podjetja Istrabenz Inženiring, od koder se je umaknil kmalu po Bavčarjevem poslovnem polomu v tem podjetju. V tej hiši pa naj bi Bavčar še vedno živel, saj ima tam prijavljen stalni naslov. V bližini te hiše razpolaga še s kamnito hišo, prenovljeno v tradicionalnem slogu. Geodetska uprava jo je ocenjevala na 119 tisoč evrov, na njej pa ima finančna uprava plombo v vrednosti 1,25 milijona evrov.
Od Pony Expressa do milijonov
Kot so že pred časom zapisali pri reviji Reporter, se je Bavčar v osamosvojitev kot marksist pripeljal s Tomosovim motorjem Pony Express in se iz tranzicije odpeljal z luksuznim terenskim vozilom. Očitno pa tudi z vrsto nepremičnin in polnimi vrečami denarja. Svojega dolga državi, v kateri je bil eden glavnih ljudi za časa njenega osamosvajanja, pa precej verjetno nikoli ne bo odplačal. Tako meni tudi tožilec Kozina, ki je uspešno pripeljal proces Istrabenz do konca. Kot je dejal, meni, da Bavčarjevega denarja država nikoli ne bo videla.
