Ministrstvo za finance se je odzvalo na primerjave reševanja bank v Sloveniji in Italiji v nekaterih medijih. V Sloveniji je šlo za izredni ukrep pred stečajem bank, v Italiji pa gre za t.i. previdnostno dokapitalizacijo, pravi. O morebitnih odškodninah pa pravijo, da so za seznanjanje neukih kupcev podrejenih instrumentov odgovorne banke, ne država.
Po evropskih pravilih morajo pred dodelitvijo državne pomoči k reševanju bank najprej prispevati lastniki delnic in podrejenih finančnih instrumentov banke. Časnik Delo je v torek poročal, da bodo po napovedih italijanske vlade mali vlagatelji, ki so kupovali podrejene instrumente italijanske banke Monte dei Paschi, pri reševanju te banke prejeli nadomestilo.
Za nadomestilo kupcem v Italiji in Nizozemskem
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je v pogovoru za britanski BBC, objavljenem prejšnji četrtek, dejal, da je t.i. bail-in (prispevek zasebnih vlagateljev k reševanju bank) upravičen princip, saj da "naj ljudje, ki v dobrih letih ustvarjajo dobiček, v slabih letih nosijo izgube".
V Italiji je šlo po njegovih besedah za "mis-selling" oz. prodajo neukemu kupcu, ne da bi bil ta obveščen o tveganjih, ki jih z nakupom prevzel. Zato se strinja z nadomestilom za te kupce. Enako je po njegovih besedah veljalo na Nizozemskem.
Kaj pa v Sloveniji? Na voljo je sodna pot
V okviru sanacije slovenskih bank pa vlagatelji v podrejene obveznice, z razlastitvijo katerih so v reševanje bank prispevali 600 milijonov evrov, niso dobili nobenega nadomestila in morajo morebitno odškodnino terjati po sodni poti. Kot posebej sporne so se izpostavljale podrejene obveznice NLB 26, ki so jih strankam ponujali na bančnih okencih, je spomnilo Delo.
Ministrstvo za finance v današnjem odzivu piše, da je dolžnost banke, in ne države, da predstavi lastnosti finančnega instrumenta, ki ga prodaja. "Če je banka kršila svojo pojasnilno dolžnost, sama odgovarja za takšno kršitev," so zapisali in dodali, da poleg tega do morebitne kršitve pride le ob prodaji prvemu kupcu, v razmerju do vseh, ki podrejene finančne instrumente kupijo na trgu, do kršitve pojasnilne dolžnosti ne pride.
Ministrstvo dodaja, da kršitev pojasnilne dolžnosti, ki se presoja v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava, ni bila predmet določb zakona o bančništvu. "Država zato ni nikoli posegla v možnost imetnikov, da v razmerju do banke tako kršitev tudi uveljavljajo," poudarja.
Izreden ukrep proti previdnostni dokapitalizaciji: ministrstvo o razlikah
Ministrstvo glede sanacije bank v Sloveniji in Italiji sicer navaja, da je šlo v Sloveniji za dokapitalizacijo bank kot obliko izrednega ukrepa. Pogoj za to je bil tudi, da bi bilo brez tega ukrepa banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, posledični stečaj banke pa bi lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema.
V Italiji pa gre za t.i. previdnostno dokapitalizacijo v skladu z novimi pravili direktive o sanaciji in reševanju bank. Za takšno dokapitalizacijo mora Evropska komisija presoditi, ali so izpolnjeni določeni pogoji, zlasti cilj, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema v državi.
Pogoj za takšno dokapitalizacijo je tudi, da banka še ni v postopku reševanja in je še solventna, da so ukrepi začasni in po učinkih sorazmerni glede na potrebo, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema, da ne gre za pokrivanje izgub, ki jih je banka ustvarila ali jih bo verjetno ustvarila v bližnji prihodnosti, ter da gre izključno za namene odpravljanja kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v okviru obremenitvenih testov, pregleda kakovosti sredstev ali drugih podobnih postopkov, ki jih opravlja nacionalni bančni regulator, Evropska centralna banka ali Evropski bančni organ, so zapisali na ministrstvu.
