Medtem ko se del sveta pripravlja na praznovanje božiča, pa v delih sveta divjajo krvave vojne. Spopade v arabskem svetu številni povezujejo z izraelsko-palestinskim konfliktom, vendar pa se je večina konfliktov razvila po vojaški intervenciji v Iraku leta 2003 in arabsko pomladjo, ki pa je večini arabskih držav prinesla nasilje in vojno. Vojne konflikte na tem področju so zbrali in na kratko opisali kolegi hrvaškega Jutranjega lista. V vseh vojnah pa gre ob religijski in zgodovinski dimenziji predvsem za klasično borbo za prevzem oblasti in nadzora.
1. Libija: pregnali IS, zdaj se borijo za oblast
Skoraj vse leto je trajala borba za izgon teroristov Islamske države iz mesta Sirt. V veliki meri jim je to uspelo in zdaj so prevozi nafte zaščiteno, kar prinaša tudi denar. Težava je v tem, da so se teroristi razbežali v smeri Tunisa, kjer so bili zaustavljeni in so se nato obrnili v smer saharskega dela Libije, ki pa ga nihče ne nadzoruje. Na tem območju se menda po zadnjih informacijah znova zbirajo. Med mestoma Tripoli in Tobruk še ostajajo nesoglasja o sedežu osrednje oblasti, pri čemer je pomembno vlogo pridobil general Kalifa Hafta, ki je dobil tudi podporo Rusije.
2. Egipt: Muslimanski bratje in Al Vilajat Sinaj
General Abdel Fatah al-Sisi je bil prepričan, da bo v državi vzpostavil varnost. Kajti to je to, kar najbolj obvlada – za razliko od ekonomije, kjer je imel različne nenavadne predloge: na primer, da vsak od državljanov tedensko prispeva funt za državo. Ni se izkazal prav pri vprašanjih varnosti, ker že dve leti nikakor ne more izkoreniniti skupino Al Vilajat Sinaj, vejo Islamske države, ki je med drugim odgovorna za grozovito smrt ugrabljenega Hrvata Tomislava Salopeka. Teroristična veja Islamske države zadaja žrtve egiptovskim varnostnim silam, v podzemlju pa delujejo tudi Muslimanski bratje, med katerimi so tudi člani, ki se ne branijo terorističnih akcij. General se je sprl tudi s Savdsko Arabijo in zato je država ostala brez poceni nafte.
3. Izrael: grožnji sta Hamas in Hezbolah
Premier Benjamin Netanyahu uspešno krmari svojo vlado, ki je polna radikalnih desničarjev, ki imajo še bolj radikalna stališča, kot jim ima sam. Letošnje leto so obeležili številni napadi Palestincev z noži na izraelske vojake, iz območja Gaze pa občasno prileti tudi kakšna raketa. Resna grožnja je Sirija, v kateri se še vedno ni na vidiku razrešitve konflikta, zaenkrat pa se nobena od strani ne želi zameriti Izraelu. Netanyahu upa zdaj tudi na podporo Američana Donalda Trumpa glede pripojitve vzhodnega Jeruzalema.
4. Jordanija: vse bliže vojni vihri
Kraljevino Jordanijo skušajo zvleči v sirsko in iraško vojno vihro, čemur se z vsemi silami upira kralj Abdulah II. Minulo nedeljo je v terorističnem napadu v mestu Al Karak ubitih deset ljudi, med njimi tudi kanadska turistka. Teroristi želijo v Jordaniji vzpostaviti kaos, ker bi to odprlo vrata proti Izraelu in Egiptu. V kolikor bi se teroristi utrdili v obeh državah, pa ni mogoče napovedati, kje bi se kriza končala. Preko Jordanije želijo teroristi povezati bojišča na vzhodu s tistimi na severu Afrike. Znano je, da so v Jordaniji speče celice teroristov Islamske države in tudi drugih organizacij.
5. Turčija: naj bi bila dejavnik stabilnosti
Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je imel odlično priložnost: ustvariti premirje s Kurdi in nato delovati kot dejavnik stabilnosti v celotni regiji. Namesto tega pa je na novo odprl bojišče s Kurdi, se skregal z drugimi državami, ki so vključene v konflikt v Siriji (Rusija, Iran, ZDA) in nato na svojo roko vstopil v vojno v Siriji in iraškem Mosulu. Cilj je več kot jasen: zavarovati strateške turške interese - da se ne meji s Sirijo ne oblikuje kurdska država in da se Turčija utrdi v okolici Mosula. Vprašanje je, kako uspešna bodo Erdoganova prizadevanja, še posebej, ker ima tudi doma situacijo s terorističnimi napadi, poleg tega pa se njegovi interesi v Siriji in Iraku sploh ne ujemajo z interesi drugih akterjev v teh prostorih.
6. Sirija: Alep je uničen, koncu vojne ni videti konca
To je vojna, ki je najbolj nazorno pokazala globino in razmere različnih interesov. In nepripravljenost vseh vpletenih, da bi odnehali in se odrekli delu zahtev, da bi pristali na pogajanja in v preteklosti pustili dosedanje žrtve, trpljenje ter vzpostavili pogoje, ki bi pripeljali do tega, da se vojna vihra in ubijanje ljudi konča. Vojna teče šesto leto, mrtve je že težko šteti, konca pa ni še nikjer na vidiku. Bašar al-Asad je dobil v svoje roke Alep oziroma tisto, kar je od njega ostalo, zdaj pa je odprto vprašanje, kaj se bo dogovoril s svojimi zavezniki Rusi in Iranci ter kaj bo ponudil Kurdom, da zaustavijo Turke. Islamska država ga "ne moti", njo bo prepustil koaliciji, sam pa se bo posvetil temu, da bo obdržal svoj položaj, na katerem se je le utrdil.
7. Irak: ključ prihodnjih vezi med šiiti in suniti
Leta 2014 so skupine tako imenovane Islamske države v enem dnevu osvojile Mosul, dvomilijonsko mesto, kjer je Abu Bakr al-Bagdadi razglasil kalifat. Iran in ZDA so se takoj vključili, saj ni bil izključen niti padec Bagdada. Z novo vlado in reorganizacijo vojske so korak za korakom potiskali džihadiste iz mesta. Borba za Mosul še vedno traja. Ko se bo končala, pa je na vrsti pravi izziv: kako zagotoviti, da si bodo suniti in šiiti delili isto državo, drug drugemu zaupali, da gradijo skupno državo. Šiiti trdijo, da suniti podpirajo Islamsko državo, suniti pa, da jih želijo vse pobiti. Kurdi vse skupaj opazujejo in čakajo. Vprašanje je, ali bo država obstala ali pa bodo s krvjo začrtane nove meje.
8. Jemen: vojna na robu, ki jo vodita Iran in Savdska Arabija
Jemen je bila država brez prave oblasti dokler je z njo tri desetletja upravljal Ali Abdullah Saleh. Vladal je namreč z nafto, ki jo je črpal, dokler je ni "počrpal". Drugo ga ni zanimalo in njegova država je postala zatočišče za teroriste Al Kaide. Američani so nato ubili drugega najmočnejšega človeka za Osamo bin Ladna, skrajnega klerika Anvarja al-Avlakija, in zagotovili miren prenos oblasti. To ni bilo pogodu Iranu, ki je zaščitnik šiitskih Hutijev v Jemnu in jih spodbudil k uporu, ki se mu je pridružil tudi Saleh, ki je izgubil oblast. V konflikt se je vključila tudi Al Kaida Islamska država, ki išče nove lokacije delovanja, če in ko padeta mesti Raka in Mosul. Tudi Savdska Arabija podpira novega predsednika Mansurja Hadija , ki je na oblasti od leta 2012 - in je zato v Jemnu v konfliktu interesov z Iranom.
9. Afganistan: talibani čakajo na odhod tujcev
Vse se je začelo s sovjetsko intervencijo leta 1979 in se ni končalo do današnjega dne. Po napadu na Irak je hitro umrlo upanje, da se bo stanje v Afganistanu umirilo. Zgodilo se je nasprotno: kaos v regiji je le povzročil, da so talibani strnili vrste in znova skušajo doseči osnovni cilj: osvojitev oblasti, ki so jo izgubili leta 2001 zaradi ameriške intervencije. Ves trud ameriških, nemških in drugih - tudi slovenskih - vojakov je zaman: talibanom so ubijali vodje, oni so izbirali nove, v vmesnem času so se skregali in kmalu znova poenotili ter sledili cilju: pregnati tujce iz države. Plen bodo delili kasneje. Oblast vlada le v Kabulu, vstop Islamske države v Afganistan pa preprečujejo - samo talibani.
10. Pakistan: najbolj nevarna država na svetu
Imajo atomsko bombo. Več njih. In so v sporu s sosednjo Indijo glede pokrajine Kašmir, kjer je le letos jeseni umrlo več kot 100 ljudi. Vsi se bojijo, kaj bi se zgodilo, če pride fdo vojne in ali bi eden od vpletenih v primeru poraza uporabil atomsko bombo. Pakistan je v sporu tudi z Iranom, ki si želi nadzora nad Afganistanom, česar si želi tudi Pakistan. Njihova zaveznica je le Kitajska. Premierja Navaza Šarifa ne marajo preveč, vojska je najmočnejša sila v državi, tajna služba naj bi kontrolirala vse teroriste, ki jim država nudi zatočišče, občasno pa člani Islamske države v napadih pobijejo nekaj deset ljudi.
