Premier Miro Cerar je v četrtek v parlamentu zatrdil, da je v dveh letih kar 50.000 mladih Slovencev dobilo zaposlitev. Uradne številke pa kažejo, da vlada v resnici ne ve, od kod ti ljudje.
Bobo
V trenutku, ko je Miro Cerar med odgovorom na interpelacijo poudaril, da naj bi 50.000 mladih v času njegovega mandata dobilo zaposlitev, je med poslanci opozicije izbruhnil smeh
Trenutno stanje na zavodu za zaposlovanje.
V četrtek se je iz ust vladajoče koalicije izvalilo toliko samohvale, da smo tisti, ki smo spremljali interpelacijo, na trenutke pomislili, da smo zgrešili državo. O tem, kaj je vlada storila in česa ni, bi lahko razpravljali na dolgo in široko. A se bomo osredotočili na tisto, kar je premier podkrepil s številkami, poslanci opozicije pa pospremili s smehom in krohotom. Premier se je, ne prvič, pohvalil, koliko mladim se je uspelo zaposliti v času njegovega mandata: 50 tisoč naj bi v zadnjih dveh letih dobilo zaposlitev.
Premier eno, številke drugo
Tisti, ki vsaj s pol ušesa in enim očesom redno spremljamo podatke o brezposelnosti v Sloveniji, smo takoj zastrigli z ušesi in zavili z očmi. Podatki, ki jih najdemo na spletni strani zavoda za zaposlovanje, pravijo takole: ko je leta 2014 Miro Cerar prevzel vlado, je bilo brezposelnih (vseh skupaj, ne zgolj mladih) 112.560, na koncu preteklega meseca 97.263. Število brezposelnih se je torej znižalo za 15.000. Za premierja je še bolj neprijeten podatek, da je v starostni kategoriji 15–29 let, o kateri je govoril, le 7000 brezposelnih manj kot ob začetku njegove vladavine. Cerar pa trdi, da je delo dobilo kar 50.000 mladih. Vidite težavo?
Kdo šteje na zavodu za zaposlovanje?
Ko smo začeli razmišljati, kako je to mogoče, smo prišli do rešitve: mogoče pa mladi niso nikoli bili prijavljeni na zavodu in jim je čudežno uspelo dobiti zaposlitev takoj po koncu šolanja. A glej ga zlomka, vlada trdi drugače: »Gre za tiste mlade, ki so se odjavili iz evidence zavoda za zaposlovanje zaradi zaposlitve v Sloveniji.« Temu so priložili celo seznam, kje naj bi se ti mladi zaposlili. Največ, 4535, v neznani dejavnosti (kako priročno), sledijo predelovalne dejavnosti s 3420 novozaposlenimi mladimi,trgovina s približno 2200 novimi mladimi delovnimi rokami in tako naprej, vse do številke 20.913, kolikor naj bi jih delo dobilo zgolj v letu 2016.
Profimedia
Mladim naj bi po mnenju vlade službe zagotavljali ukrepi aktivne politike zaposlovanja in predvsem jamstva za mlade.
Je delo izgubilo 35.000 ljudi?
STA
"Skupaj se je zaposlilo 49.181 mladih. To so tisti, ki so se odjavili iz evidence Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,“ pravi Anja Kopač Mrak.
Če vse, kar so poslali z vlade, drži, je moralo v Sloveniji v tem času delo izgubiti vsaj 35.000 ljudi ali pa se je moralo na zavod prijaviti ravno toliko novih mladih brezposelnih. Ne ravno prijeten podatek za premierja. Še bolj vroče bi moralo gospodu Cerarju postati, če bi prebral poročilo, ki smo ga vsi mediji dobili od finančne uprave. Ta pridno beleži učinke davčnih blagajn. Med pozitivnimi učinki je tudi naslednji: od februarja, odkar so davčne blagajne obvezne, se je v sistem zavarovanja na novo prijavilo 24.569 ljudi. Hkrati je to podatek, ki v veliki meri pove, kaj delajo tisti, ki so se jim odprla vrata do raja in so po zaslugi ukrepov prvega med enakimi dobili zaposlitev: postali so blagajniki, bodisi v lokalih, trgovinah, na stojnicah ali drugje, kjer poslujejo z gotovino.
Stranski učinek
Anja Kopač Mrak je zatrdila, da so zaposlitve mladih posledica aktivnih ukrepov vlade. A če povzamemo zgoraj zapisano, je večja verjetnost, da je zmanjšanje nezaposlenosti stranski, v veliki meri s strani vlade nepričakovan učinek davčnih blagajn. Mladi, kolikor jih je izginilo iz evidenc zavoda za zaposlovanje, v veliki meri niso dobili novih delovnih mest, ampak so bili lastniki lokalov, trgovin in drugih obratov prisiljeni v sistem zavarovanja prijaviti tiste, ki so tam delali že ves čas, po vsej verjetnosti na črno.
STA
