Zadnje čase duhove buri predvsem predlagano določilo, da naj bi oskrbo s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavljala država prek neprofitne javne službe. Pomisleke glede tega imajo v gospodarstvu.
Strokovna skupina izpostavlja, da je dikcija "naravni vodni viri" v skladu s stališčem DZ. Vendar pa določilo, da so samo naravni vodni viri (in ne vsi vodni viri) naravno javno dobro, pomeni oženje vsebine določbe in s tem manjšo zaščito vodnih virov.
Gradivo strokovne skupine z dne 12. oktobra predvideva zapis, da ima vsakdo pravico do pitne vode. V zvezi s predlogom DZ, da naj bo zagotovljena pravica do "varne pitne vode" skupina dodaja, da izraz varna ne more biti del ustavnega besedila, saj že sam pojem pitna voda vsebuje tudi lastnost varnosti. Če voda ni varna, ni primerna za uživanje, torej ni pitna voda," navaja skupina.
Nadalje predlog določa, da so naravni vodni viri naravno javno dobro v upravljanju države. Ti viri v skladu s tretjim odstavkom služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.
Zaradi podnebnih sprememb je v prihodnje verjetno, da bo tudi naša država morala preskrbo z vodo načrtovati tako, da se bo v obdobjih, bogatih s padavinami, voda zbirala in z njo preskrbovalo prebivalstvo v sušnih obdobjih. Gradila se bodo umetna akumulacijska jezera z zajezitvami in grajenimi obrežji in drugi grajeni zbiralniki pitne vode. Ob določbi, da so le naravni vodni viri naravno javno dobro, takšna zajetja in zbiralniki kot grajene strukture z naravno vodo ne bodo na ustavni ravni zaščiteni kot javno dobro, opozarja skupina.
Zato predlagajo tudi varianto, v skladu s katero so "vodni viri ... javno dobro v upravljanju države" in "vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago".
Za gospodarstvo pa je sporen četrti odstavek, ki navaja, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
To besedilo "omogoča tudi ohranitev sedanje organizacije opravljanja oskrbe s pitno vodo, obenem pa omogoča, da država kontrolira ne le zakonitost, temveč tudi primernost in strokovnost organizacije in izvedbe oskrbe prebivalstva s pitno vodo v lokalnih skupnostih", navaja strokovna skupina.
V skupini Za Slovenijo in svobodo so na drugi strani zadovoljni, da jim je med drugim uspelo v predlog strokovne skupine umestiti odstavek, ki onemogoča privatizacijo vodnih virov. "Zapis vode kot javne, skupne dobrine v ustavo je šele prvi korak zaščiti pitne vode. Naslednji koraki so sprememba zakonodaje in zavračanje kakršnegakoli dejanja v kakršnokoli obliki, ki bi omogočal, da nekdo drugi odloča o upravljanju z našo pitno vodo," je poudaril član skupine Brane Golubović.
S tem pa se ne strinjajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ter Zbornici komunalnega gospodarstva. "To v celoti spreminja dosedanji sistem oskrbe s pitno vodo in posega v izvirno pristojnost lokalnih skupnosti za zagotavljanje vodooskrbe prebivalstva na način, da le-to prenaša na državno raven," sta v dopisu ustavni komisiji zapisala predsednik GZS Samo Hribar Milič in direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.
Trenutno se oskrba s pitno vodo, ki je v izvirni pristojnosti občin, izvaja prek obvezne gospodarske javne službe, ki pa je lahko organizirana na različne načine, tudi v obliki javnih podjetij, ki primarno niso neprofitna, pišeta Hribar Milič in Zupanc. "In večina javnih služb je trenutno organizirana v obliki gospodarskih družb," dodajata.
S predlaganim določilom bi se morale vse te gospodarske družbe statusno preoblikovati v neprofitne javne zavode v lasti države, oziroma z dovoljenjem države za prenos teh nalog na samoupravne lokalne skupnosti. "Torej popolnoma drugačen sistem, kot ga poznamo danes," opozarjata med drugim.
