"Zavzel se bom, da vlada o tej zadevi odgovorno, pa tudi zelo strogo odloča, če bo treba, ampak ne na ta način, da si nekdo nabira politične točke v javnosti," je dejal premier Miro Cerar.
S to izjavo se je Cerar odzval na dogajanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), povezano z izogibanjem določilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnih v državnih podjetjih.
Javnost so namreč minuli teden razburila razkritja posnetkov nekaterih sej upravnega odbora DUTB, ki so jih iz anonimnega vira pridobili na portalu Pod črto. Ti med drugim kažejo na izogibanje določilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnih v državnih podjetjih. Posnetki nekaterih sej upravnega odbora DUTB po navedbah portala razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih ta zakon obšla oz. je dovolila podjetju, v katerem je solastnik, da njegova določila obide.
Predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti naj bi na enem od sestankov predlagal tudi nov obvod zakona. Menedžerje bi tako zaposlil v DUTB in jim dali 20.000 evrov plačila na mesec, obenem pa bi dalo podjetje v lasti DUTB takšnemu menedžerju še pogodbo, vredno 10.000 evrov. Tako bi lahko menedžerju dali plačo 30.000 evrov na mesec. Na ta način naj bi do višje plače prek pogodbe z žirovsko Alpino prišel tudi Finec Janne Harjunpää, ki je bil pred časom zaposlen na DUTB.
O tem je v petek razpravljal tudi svet stranke DeSUS. Kot je povedal prvak stranke Karl Erjavec, bi moral Simoneti oditi s položaja. Če ne bo, bodo ministri DeSUS zahtevali njegovo razrešitev. Erjavec obžaluje, da je vlada v četrtek sprejela odločitev, da bodo počakali 14 dni na poročilo ministrstva za finance glede DUTB.
Kot je Cerar danes pojasnil za Televizijo Slovenija (TVS), je prvo vmesno poročilo ministrstva o tem že dobil, pričakuje še drugo vmesno in nato končno poročilo, ki bo pripravljeno v tednu ali dveh. Prvo vmesno poročilo naj bi vlada obravnavala že na seji v sredo.
Simoneti, ki se je pisno odzval na dogajanje, posamičnih citatov z zaprtih sej upravnega odbora ni zanikal. Je pa pojasnil, da so se stari in novi člani upravnega odbora strinjali, da so omejitve Lahovnikovega zakona resen problem za pridobivanje ustreznih menedžerjev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij. Na to so s predlogi po njegovih besedah večkrat opozorili tudi vlado.
