Pisarna našega sogovornika je zadnja leta na enem od najbolj nemirnih območij na svetu – v Libiji, kjer je največji izziv dneva, kako preživeti v popolnem kaosu in vojni.
osebni arhiv
David je trenutno v Sloveniji, decembra pa naj bi spet odšel na misijo, tokrat na Bližnji vzhod.
Libija je razdeljena na dva dela; zahodni del obvladujejo islamistične milice, vzhodni del države pa vladne sile. Med obema stranema potekajo nenehni spopadi in bitke za prevzem oblasti v državi. »Bombni napadi, strelski obračuni in roparski pohodi so del vsakodnevnega dogajanja,« stanje v tej državi na severu Afrike povzame naš sogovornik David iz Goriške.
osebni arhiv
Kaos v Libiji; prizori od napadov opustošenih mest niso redki. Ljudje so zbežali drugam ali v tujino.
Bogat in ljubitelj adrenalina
Njegova služba ni najbolj običajna; dela pri nemškem zasebnem podjetju, ki skrbi za varnost diplomatov, ki v državah Bližnjega vzhoda in na drugih kritičnih območjih vzpostavljajo mir in gradijo odnose s preostalim svetom.
David je tako zadnjih deset let dobesedno preživel na bojiščih, od tega največ v Libiji. »V Tripoliju, Bengaziju sem sodeloval v ekipi, ki je varovala diplomate iz Evrope. Delo je napeto in nevarno ter dobro plačano. Zanj sem se odločil, ker sem bolj adrenalinski tip človeka in mi vznemirjenje, ki ga prinaša ta služba, ustreza,« spregovori o razlogih, zakaj opravlja ta nevarni posel.
osebni arhiv
David je s svojo odpravo na poti na diplomatski sestanek dve leti nazaj komaj ubežal eksploziji bombe na avtobusu. Izgubili so pet mož iz ekipe.
Srečanja s smrtjo
»Že zgodaj sem moral, ker sem kot najstnik hudo zbolel, razčistiti s smrtjo in dojemanjem le-te, kar mi koristi pri tej službi. To, kar delam, ne pomeni, da izzivam smrt, pravim le, da ko bo prišel moj čas, bo pač prišel, in to sprejemam. Lahko se to zgodi v Libiji ali Sloveniji,« razmišlja.
V času svojega službovanja kot telesni stražar je imel možnost doživeti veliko. »Predlani bi skoraj izgubil življenje v bombnem napadu. Naše diplomate smo peljali na sestanek z libijsko vlado, na poti do tja pa smo z našim konvojem naleteli na avtobus bombo. Takrat smo izgubili pet članov odprave,« razlaga in doda, da to ni edinkrat, ko je zrl smrti v oči.
Turizma ni
osebni arhiv
Turizma tu ni. Davidu pa je v okviru službe uspelo videti eno pomembnejših znamenitosti – rimski teater v Sabrati.
»Sicer pa je tako: namesto čričkov zvečer slišiš, kako se obstreljujejo skrajneži, včasih poči kakšna bomba. Pridejo pa tudi bolj mirna obdobja. Ko pridem na Goriško, kjer imam svojce, sicer živim v tujini, me mir, ki ga tam doživim, prav plaši,« hudomušno pripomni.
Tudi kakšno pozitivno plat ima njegovo delo. »Libija bi bila, če ne bi v njej divjale take razmere, turistično zelo zanimiva. Osupljive lepote ima, zgodovinsko ozadje, neverjetne objekte. Kot telesni stražar sem imel priložnost nekaj od tega tudi videti. Zamislite si, kako je obiskati eno najpomembnejših znamenitosti države, kjer ni niti enega turista.« Krasno, a hkrati žalostno, saj to veliko pove o težkem stanju v državi.
osebni arhiv
osebni arhiv
osebni arhiv
