Banka Slovenije je zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper državo, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče. Zahtevali so, da jim parlamentarna preiskovalna komisija vrne zasežene zapisnike ožjega kolegija guvernerja.
"Sodišče je odločilo, da ima Banka Slovenije na voljo druga pravna sredstva, ne pa, da to uveljavlja preko upravnega sodišča. Zato je tožbo zavrglo in se do nje vsebinsko ni opredeljevalo," je pojasnil Logar. Dodal je, da upravno sodišče ne more presojati, ali je ljubljansko okrožno sodišče kršilo ustavne pravice, saj imamo za to ustavno sodišče.
Takšna odločitev je bila sicer po njegovih besedah na nek način nujna za delovanje parlamentarne preiskovalne komisije. "Bi si pa počasi želel, da bi bilo čim manj teh procesnih sporov, ki na nek način zavirajo oz. odlašajo delo preiskovalne komisije, ki se mora ukvarjati s sodnimi postopki in postopki za zaseg ali ohranitev dokumentacije," je dejal. V prihodnje si Logar želi čim bolj k vsebini osredotočeno delo preiskovalne komisije.
Banka Slovenije se je za tožbo odločila, ker je okrožno sodišče sklenilo, da mora parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, izročiti zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja.
Odprte pravne dileme
Po mnenju pravne službe Banke Slovenije so se v okviru postopka odločanja okrožnega sodišča, ki je odredilo izročitev zapisnikov kolegija guvernerja, sicer odprle določene pravne dileme oz. so bile v postopku ugotovljene določene procesne pomanjkljivosti. Zato se je Banka Slovenije obrnila na upravno sodišče, da presodi, ali so bili postopki izpeljani ustrezno.
Odločitev o vložitvi tožbe, ki bi omogočila razjasnitev odprtih pravnih vprašanj, je po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki v skladu s svojimi pooblastili sprejel guverner Boštjan Jazbec, saj tovrstne odločitve niso v pristojnosti sveta Banke Slovenije, so pred dnevi pojasnili v Banki Slovenije.
DZ je komisijo, ki jo vodi Logar, ustanovil lani spomladi, s prvimi zaslišanji prič pa je začela marca letos. Pri tem išče odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank.
