"Nisem zavisten tistim, ki so danes uspešni. Živim v obdobju, ko se moram boriti v glavnem za svoje interese. V življenju je tako, da si enkrat spredaj, enkrat zadaj. Tekma je pa dolga, praktično celo življenje. V Sloveniji si želim bistveno več odločnih ljudi, bistveno več ljudi, ki so pripravljeni tvegati. Imam občutek, da nam vladajo danes mediokritete, ljudje, ki nimajo pred seboj nekega jasnega cilja. Resda nisem bil nikoli naklonjen nekim majhnim, zgolj preživetvenim ciljem. Vedno sem si želel nekaj ustvariti, bodisi kot minister v prvi vladi bodisi kot človek, ki je bil odgovoren za približevanje EU. In tudi v Istrabenzu bi lahko živel enostavno tako, da bi recikliral to življenje vsak dan, ampak sem želel ustvariti podjetje, ki bi bilo lahko prvo, drugo v pomembnih branžah v regiji. Žal mi to ni uspelo," je v intervjuju za RTV Slovenija povedal Igor Bavčar, razvpiti nekdanji politik, ki je poletel na čelo Istrabenza in danes trdi, da pri tem ni šlo za politično kadrovanje.
Na bolniški s polovičnim delovnim časom in aktivnostmi
"Sem na bolniški s polovičnim delovnim časom. Moj delovnik je bistveno manj naporen, kot je bil takrat, čeprav imam celo vrsto aktivnosti, tako, da mi ni dolgčas. Je pa seveda to neprimerljivo. Čas pred 25 leti je bil čas popolnim nasičen z aktivnostmi, ni bilo časa za počitek niti za aktivnosti. Res, velika razlika," je Bavčar povedal o primerjavi med današnjim časom s tistim pred 25. leti.
Od miličnika v politologijo in iz politike v gospodarstvo
Bavčarjeva kariera se je resneje začela pred 25 leti in afero JBTZ, nato pa je v prvih osamosvojitbvenih letih postal nepogrešljiv del vladnega ustroja.
Bavčar svojega prehoda iz politike v gospodarstvo ne razume kot političnega kadrovanja, ko je šel kot nekdanji miličnik in politolog po izobrazbi iz položaja ministra za evropske zadeve brez listnice v vladi Janeza Drnovška na čelo Istrabenza.
"Ne, ni bilo. Tedaj sem bil kot podpredsednik LDS soočen z vprašanjem, ali naj se – Drnovšek je namreč že najavil, da odhaja – spopadem za položaj v LDS ali ne in enostavno sem se odločil, da ne. Povabil me je Janko Kosmina in takrat ni bilo potrebno nobenega drugega. Če bi se takrat del politike postavil zoper moj prehod in imel dovolj vzvodom preko Kada in Soda, bi lahko to lahko preprečil, če zdaj pomislim."
Trdi, da ni pričakoval, da ga bo Drnovšek imel za naslednika. "Imela sva dovolj izčrpne pogovore in mi je jasno povedal, da ne more mimo Gregorja Golobiča in da Golobič 'forsira' Ropa." Bavčar je še dodal, da je mu je kasneje Drnovšek zaupal, da mu je žal, da je to naredil.
Trdi: Vsi Istrabenzovi delavci imajo službo
Na vprašanje, kaj je razlog, da je 'zavozil' Istrabenz do te mere, da je podjetje propadlo, da so številne blagovne znamke prodale, je Bavčar najprej imel popravek.
"Moram vas popraviti, da nobena blagovna znamka, ki jo je Istrabenz naredil, ni propadla, vse živijo. Vsi delavci imajo službo. Vsa podjetja, ki jih je Istrabenz kreiral in jih je pozneje prodal, dobro delajo, so zelo uspešne. Istrabenz kot tak je še vedno holdinška družba. V njegovi lasti je celotna divizija turizem, v njegovi lasti so bili še do nedavno plini, Vinakoper in še nekaj drugih podjetij. Istrabenz je v resnici bistveno manjši, kot je bil. Manjši je kot od trenutka, ko sem ga prevzel. Kasneje je postal bistveno večji."
Krive banke
Na vprašanje, katere napake je naredil na področju vodenja Istrabenza, ima Bavčar pripravljenih kar nekaj odgovorov: da ni predvidel krize in propada ameriške banke Lehman Brothers, da ni predvidel nasprotovanja pomembnega dela takratnega slovenskega 'establishmenta' projektom, ki jih je nameraval izpeljati v energetiki. Kot svojo napako šteje, da soočenja Istrabenza z veliko dolžniško krizo ni znal dovolj hitro rešiti, poleg tega pa je izpostavil še vlogo bank, predvsem banke Unicredit, ki da je unovčila zavarovanja deset dni pred koncem moratorija. Banke je še obtožil, da so se lotile sanacije Istrabenza na način, ko so že razmišljale, kaj bodo prodale in ne, kaj bodo rešile.
"So ljudje, ki bi lahko bili odgovorni za enormno naraščanje cene..."
Bavčar pa je popravljal tudi navedbe o znesku, ki ga je zahtevala prenova starega portoroškega hotela Palace v prestižni hotel Kempinski. Trdi, da obnova hotela ni stala skoraj 100 milijonov evrov (na koncu je Istrabenz hotel prodal za četrtino tega zneska), ampak okoli 70 milijonov evrov.
Bavčar se je v intervjuju jasno otepal odgovornosti tudi za projekt obnove Palaca. "Lahkotnost, s katero me dolžite za vse te poteze, je zanimiva. Jaz sem bil predsednik holdinške družbe, pod seboj sem imel 75 podjetij, med njimi tudi to, ki je obnavljalo Kempinski. Sam nisem obnavljal tega Kempinskega. To pomeni, da neposredno, so ljudje, ki bi lahko bili odgovorni za tako enormno naraščanje cene. Bil sem soočen z dilemo, ali nadaljevati s to obnovo ali pustiti, da stari Palace propada naprej. Odločil sem se, da ga obnovimo. Dodana vrednost tega hotela ni samo na sebi, ampak za celotni destinacijo Portorož. Res pa je, da je prešla mejo načrtov za dvakrat."
Na vprašanje, koliko zadev še ima na sodišču, je Bavčar odgovoril: "Nobene. Vas preseneča?"
