Lah je svoje pomisleke glede dela SDS priznal že konec maja po izstopu poslanca Andreja Čuša iz poslanske skupine ter tedaj pojasnil, da do poletja stranke ne bo zapustil, a da bo videl, kaj bo prinesel čas.
Lah računa, kot pravi danes, da bo stranka spremenila način dela oz. da se bodo lotili konkretnega programa. SDS je sicer tega po njegovem mnenju sposobna bolj kot katera druga stranka in če bodo politiko peljali v to smer, je pripravljen v poslanski skupini delati do konca mandata. "Če pa ne bo jasnih ciljev in začrtane poti, bi zaradi odgovornosti do volivcev rad še kaj naredil v DZ," je pojasnil.
Iz njegove želje po nadaljnjem delu v DZ sledi, da Lah v nobenem primeru ne bo vrnil poslanskega mandata. Tako se je odločil tudi Čuš, katerega pa sedaj SDS poziva, naj v skladu s pogodbo o kandidaturi, ki jo je s stranko sklenil pred volitvami, vrne stroške volilne kampanje in poslanski mandat.
Samostojni poslanec
Čuša, ki je iz SDS izstopil 23. maja, sedaj pa deluje kot samostojni poslanec je SDS prek zastopnika Francija Matoza namreč v začetku junija vnovič spomnila na zavezo, da bo v primeru izstopa iz poslanske skupine SDS povrnil sorazmerni del stroškov, ki jih je imela stranka v volilni kampanji. To po njihovih ocenah znaša 8000 evrov. Poleg tega ga pozivajo, naj v skladu z zavezo v pogodbi odstopi s funkcije poslanca. V primeru neizpolnitve zavez napovedujejo, da bodo njegov dolg sodno izterjali.
Vendar Čuš odgovarja, da SDS ni ničesar dolžan. Kot je navedel v odgovoru strankinemu odvetniku, se načeloma strinja, da je treba dogovorov držati, a ne v delu, kjer bi odstopali od določil ustave, prisilnih predpisov ali moralnih načel. Prav tako se ne strinja s tem, da bi stranki plačal nekaj, kar je bilo že plačano. Preko 2000 evrov je namreč sam že doniral za kampanjo in redno prispeval od plače. Pozval pa jih je, da mu predložijo kopijo pogodbe o kandidaturi, ker da je ob podpisu ni prejel.
Poziva k odstopu pa Čuš ne bo upošteval, ker da se v DZ volijo poslanci in ne stranke ter so poslanci predstavniki ljudstva in ne strank.
Čuš se je zaradi zahtev SDS obrnil tudi na računsko sodišče, ki pa se je izreklo za nepristojno za nasvet v tem primeru. Med drugim so navedli, da sodišče ni revidiralo pogodb med kandidati in organizatorji volilne kampanje v zvezi s financiranjem kampanje. Tovrstna pogodbena razmerja se po njihovih navedbah lahko urejajo prosto, a ne v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, kar določa obligacijski zakonik.
