Delodajalci že več kot desetletje od vlade, katerekoli že, pričakujejo, da jih bo rešila visokih bremen, ki jih s seboj prinašajo plače. Tudi Miro Cerar je obljubil, da bo uslišal prošnje podjetnikov. A tega se je lotil brez neposrednega posveta z njimi. Ministrstvo za finance pod vodstvom Dušana Mramorja je v javnost poslalo predlog davčnih reform, ki naj bi na prvi pogled prinesle tudi nekaj olajšanja podjetnikom, a kot kaže, le na prvi pogled. V svežnju sprememb treh zakonov je tudi novi zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev. Po domače povedano je v zakonu opisano, kdo in pod kakšnimi pogoji je upravičen do prejema 13. in 14. plače. Lani so slovenska podjetja za 13. in 14. plačo namenila 80 milijonov evrov. A po kakšnem ključu. Če je delodajalec za nagrado namenil 3000 evrov, je delavec dobil le 1187 evrov, ostalo je pobrala država. Z uveljavitvijo novega zakona bi se znesek, namenjen nagradam, sicer zvišal kar za 30 milijonov evrov, a delodajalci in sindikati opozarjajo, da ni vse tako lepo, kot se sliši.
Delodajalci so proti
Delodajalci so predlagano celotno davčno reformo dobesedno raztrgali. Pa ne zato, ker bi bili proti nagrajevanju zaposlenih, temveč ker ni upoštevala njihovih želja. Ves čas si namreč želijo nižje prispevne stopnje za izplačilo osebnih dohodkov. Kot pravi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh: »Mi moramo dobiček najprej ustvariti, da bi ga potem lahko delili. Mali in srednje veliki podjetniki se komajda prebijajo iz dneva v dan.« Poleg tega naj bi novi zakon učinkoval šele leta 2017, in kot pravi predstavnik GZS, Samo Hribar Milič, se do takrat vlada lahko še nekajkrat premisli. Veliko nesoglasij je bilo tudi o tem, kdo bo do nagrad upravičen. Delodjalci menijo, da novi predlog zakona določa, da bodo morali nagrado izplačati vsem, ne glede na to, ali so delali dobro ali slabo, s čimer naj bi bil namen nagrade izničen.
Sindikati menijo drugače
Predlog zakona je nesprejemljiv tudi za sindikate. Določila zakona namreč razumejo ravno obratno kot delodajalci. Tako menijo, da bodo s tem odprta vrata za to, da bodo delodajalci z notranjimi pravnimi akti zakon prikrojili tako, da bodo nagrado za uspešno delovanje lahko izplačali le določenim posameznikom. S tega vidika naj bi bil predlog zakona zato diskriminatoren. Tako ministru Mramorju predlagajo, da zakon umakne in raje nadgradi Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, in sicer tako, da bo delitev dobička med zaposlene obvezna.
Posledice
V petek se je zaključila javna razprava o predlaganih zakonskih predlogih. Delodajalci so bili tako razjarjeni, da svojih predlogov niso niti poslali, protestno pa se niso udeležili niti seje Ekonomsko-socialnega sveta, ki je bila predvidena za prejšnji petek. Na glasno negodovanje delodajalcev in sindikatov so se odzvali tudi predstavniki vlade, in videti je, da bo treba predlagano davčno reformo temeljito preoblikovati.
