Prebivalci in lastniki nepremičnin na levem bregu Dragonje, Joško Joras, Anton Škof in Ana Hafner, so arbitražnemu sodišču ter več predstavnikom države in lokalne skupnosti poslali spomenico, v kateri opozarjajo, da ne bodo sprejeli rešitve arbitraže o meji s Hrvaško, po kateri bi ozemlje južno od reke Dragonje dodelili Hrvaški. Napovedujejo, da se bodo morebitni neugodni arbitražni odločitvi uprli z vsemi sredstvi, stanje na spornem območju pa primerjajo z rusko zasedbo Krima. Podpisniki spomenice so za javnost povedali, da so se zanjo odločili iz bojazni, da bodo ostali zunaj Slovenije. Kako bi se lahko uprli, pa bodo govorili pozneje, ko bo odločitev znana, je povedala Ana Hafner.
Erjavec se je ugriznil v jezik
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da so spomenico prejeli, a je ne želijo komentirati. So pa ne glede na vse optimistični in predvsem zaupajo v sodišče. »Slovenska stran verjame v visoko strokovnost, neodvisnost in nepristranskost arbitrov ter da bo odločitev v skladu z arbitražnim sporazumom,« so zapisali.
Spornih 113 hektarjev
Južno od reke Dragonje je spornih 113 hektarjev ozemlja, kjer so zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje, med njimi tudi hiša Joška Jorasa. Slovenija meni, da je celotno območje slovensko, saj je za to območje pred 25. junijem 1991 vodila kataster in zemljiško knjigo, kar je Hrvaška za to območje vzpostavila pozneje.
Cvetlična dekoracija
Kdo se ne spomni najbolj odmevne Jorasove bitke, ko mu hrvaški policisti niso dovolili iti do svoje hiše po tako imenovani evropski poti, ki si jo je Joras zgradil do svojega domovanja? Takrat mu je bila celo odvzeta prostost, ki pa so mu jo po klicu takratnega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla vrnili – posredno tudi zaradi težav s srcem. No, tisto, kar smo si pri vsem skupaj najbolj zapomnili, pa je nedvomno Jorasov pristanek v Dragonji, potem ko je kljub vsemu, kar se je zgodilo, skušal priti mimo policistov do svojega doma. Incident je takrat eskaliral do te mere, da sta si državi izmenjali celo protestni noti.
Gladovne stavke
Rezultat akrobacij na južni meji pa je Jorasa še bolj podžgal. Hrvaška stran je namreč na evropsko pot namestila cvetlična korita in tako borcu za južno mejo spet preprečila dostop do hiše. Zaradi cvetlične dekoracije, ki Jorasu očitno ni bila všeč, je leta 2008 glasovno stavkal kar 24 dni. Takrat sta se slovenska in hrvaška stran dogovorili, da namesto rožic namestita zapornico, ključe zanjo pa predata Jorasu. Ta je leta 2010 gladovno stavko spet ponovil, tokrat s ciljem, da z njegove poti umaknejo vse ovire. Ima pa Joras na seznamu tudi nekaj zmag. Maja lani je na primer dobil slovenski naslov, julija pa odškodnino od nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ker je Jorasa užalil z izjavo, da je »norček v funkciji nekoga drugega«.
