Slovenija

Bratuškovi je uspelo

U.K.
7. 9. 2014, 07.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Kljub temu, da nima podpore nove slovenske vlade, da ji domače javno mnenje ni naklonjeno in da je za kandidatko za evropsko komisarko imenovala kar sama sebe, kar proučuje tudi KPK, jo je Jean-Claude Juncker uvrstil v svojo ekipo.

Slovenski premierki v odhodu Alenki Bratušek je uspelo uresničiti projekt samoimenovanja na mesto evropske komisarke (EK). Bodoči predsednik EK Jean-Claude Juncker jo je namreč uvrstil na seznam kandidatov za svojo komisarsko ekipo.

Za zdaj še ni uradno znano, kateri resor bo dobila Bratuškova. V medijih je zaokrožila novica, da naj bi postala komisarka za digitalno agendo in inovacije. Neuradno pa naj bi skupaj s še tremi nekdanjimi predsedniki vlad v Junckerjevi ekipi zasedla tudi podpredsedniški položaj v komisiji in vodenje katerega od prioritetnih projektov.

»Očitno je, da je bila gospa Bratuškova Junckerjeva prva izbira in da je imel predsednik komisije pri izbiri več besede kot nova slovenska vlada,« izbiro Bratuškove komentira Tanja Fajon, evroposlanka in ena izmed treh slovenskih kandidatov za mesto evropskega komisarja.

Evroposlanka Tanja Fajon meni, da bo morala Alenka Bratušek najprej okrepiti zaupanje javnosti: »Želim ji, da ji bo to uspelo in da bo imela Slovenija na izjemno pomembnem mestu evropskega komisarja nekoga, na katerega bomo lahko računali in bili nanj ponosni ter da nas bo znal poslušati.« Sama nad tem, da se Juncker ni odločil zanjo, ni razočarana. Po njenih besedah je že samo imenovanje izjemna čast, veliko pa ji pomeni tudi, da ima podporo Socialnih demokratov in javnosti.

Pri izbiri Bratuškove za evropsko komisarko je pomembno vlogo igralo razmerje političnih strank v Evropskem parlamentu, ki se mora izražati tudi v sestavi Evropske komisije. Bratuškova namreč prihaja iz liberalnega tabora, ki ga v Junckerjevi ekipi zastopajo še trije kandidati. Juncker je moral pri sestavi komisije upoštevati tudi ženske kvote. Voda na mlin Bratuškove pa je tudi izkušnja z vodenjem vlade.

Jasno pa postaja tudi, da je Bratuškova v samokandidaturo, ki je postala projekt njenega političnega preživetja po skorajšnjem izpadu iz državnega zbora, v zadnjih dveh mesecih vložila veliko truda in lobiranja.   

Na vprašanje, ali meni, da bi nasprotovanje Bratuškovi v Sloveniji lahko povzročilo težave v procesu oblikovanja komisije, je Junckerjeva tiskovna predstavnica odvrnila, da je Juncker seznam oblikoval na podlagi pogovorov, ki jih je opravil s kandidati in v katerih je preverjal njihovo integriteto, neodvisnost, izkušnje in kompetence.

»Žal mi je, da je vsa ta komisarska saga dobila take razsežnosti. Želim si, da umirimo strasti in ne očrnimo ugleda naše države,« izpostavlja Fajonova, ki si želi, da bi Slovenija postopek izpeljala lepše. Kandidaturi Alenke Bratušek za mesto komisarke slovensko javno mnenje izrazito ni naklonjeno, njeno samoimenovanje pa preiskuje tudi Komisija za preprečevanje Korupcije (KPK). Za Fajonovo je Junckerjevo neupoštevanje teh dejstev veliko presenečenje. »Zame je izgubil kar nekaj verodostojnosti. Želim si, da bi nova komisija uživala čim širšo podporo ljudi,« izpostavlja evropska poslanka in dodaja, da je Juncker s tem, ko ni upošteval priporočil slovenske vlade, dal Sloveniji zelo slabo sporočilo.

Nova komisarka ekipa mora zdaj prestati glasovanje v evropskem parlamentu, nato pa jo morajo potrditi še države članice sveta EU. Večjih presenečenj ni pričakovati. Po besedah Fajonove so zaslišanja težka in izjemno naporna, zato bosta strokovnost in kompetentnost kandidatov na resni preizkušnji. »Zadnja sem, ki bi si želela, da bi kandidatko iz Slovenije zavrnili v parlamentu. To bi bil velik udarec za slovensko verodostojnost,« izpostavlja Fajonova, ki si želi, da bi se vse morebitne nepravilnosti glede samoimenovanja Bratuškove, ki jih preučuje KPK, razjasnile še pred njenim zaslišanjem v parlamentu.