Med drugim se ga spominjamo tudi po zasegih večjih količin prepovedanih drog in precejšnjega števila ukradenih avtomobilov, kar je bila sicer domena policistov.
Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo (EU), kjer je bilo do tega trenutka 57 aktivnih mejnih prehodov, so v Sloveniji 'padle' državne meje tudi na jugu, saj se je carinska služba s 1. julijem umaknila s tamkajšnjih mejnih prehodov. Med njimi je za enega bolj prometnih mejnih prehodov zagotovo veljal tisti v Gruškovju, in če ga kdo zares dobro pozna, je to Milan Klep iz oddelka za trošarine na Carinskem uradu Maribor.
Klep je med drugim leta 1991 po pooblastilu takratnega upravnika Carinarnice Maribor organiziral in postavil zasnovo dela izpostave, prav tako pa je vodil izpostavo Gruškovje v letu 1998. „Na Gruškovje sem se vrnil jeseni 2003, ko sem zraven dela na Šentilju opravljal tudi delo tamkajšnje vodje izpostave in ob vstopu Slovenije v EU še uradno postal vodja izpostave,“ je razložil Klep, ki je zdaj uslužbenec oddelka za trošarine. O samem prehodu pa pravi, da je bil v poletnih mesecih predvsem 'turistični' prehod za češke, slovaške in poljske turiste, manjkalo pa ni Avstrijcev in Nemcev. Vse leto so se srečevali tudi z državljani iz BIH in Hrvaške, ki so na delu v različnih evropskih državah. „Seveda ni manjkalo tudi 'dnevnih' nakupovalcev iz Hrvaške in BIH, ki so zaradi vračila DDV-ja nakupovali v Sloveniji in drugih EU državah,“ pravi Klep in poudarja, da so cariniki velikokrat zasegli tudi večje količine prepovedanih drog. Zasegov je bilo kar precej, dodaja, in to kar precej velikih. „V času mojega zadnjega službovanja smo v več primerih skupaj odkrili tudi nekaj marihuane in podobnih snovi ter 250 kilogramov heroina. In lahko zatrdim, da v nobenem primeru ni šlo za vnaprej najavljene pošiljke,“ se spominja Klep, ki razloge vidi v tem, da leži Gruškovje na t. i. balkanski poti, kjer poteka ena izmed tras za prevoz drog z Bližnjega vzhoda in Turčije v EU. Največji zasegi so bili v nočnih urah oziroma ob koncih tedna, zato je bil kot vodja izpostave ob večjih zasegih vselej prisoten, da so skupaj s policijo, kriminalisti in preiskovalnim sodnikom poskrbeli za vse potrebne dokaze za nadaljevanje obravnave na sodišču. Na vprašanje, kako carinik ve, v katerem vozilu so prepovedane droge, je odgovoril, da so za odkritje potrebne pridnost, delovna vnema, tehnične možnosti, pa tudi kanček sreče. Za uspeh je potrebna tudi analiza tveganja, tako organizirana, v okviru službe, kot tudi tista, ki jo ima vsak carinik v glavi. Srečavali so se tudi s precejšnjim številom ukradenih avtomobilov, vendar je bila to predvsem domena policistov, ki imajo dostop do schengenskih baz podatkov o ukradenih vozilih.
In kako je s carinsko kontrolo po vstopu Hrvaške v EU? „Cariniki so zapustili mejni prehod, na Gruškovju pa je delo začela pisarna Izpostave Maribor, kjer pa še vedno opravljajo uvozno in izvozno carinjenje blaga in opravljajo različne druge naloge na željo in potrebe strank. Na tej ruti so v večji meri prisotni tudi delavci našega mobilnega oddelka, ki s svojo prisotnostjo zagotavljajo potreben nadzor.“
